Premier Slovenije, Robert Golob, se je soočil s kritikami po hitri napovedi referenduma o izstopu Slovenije iz zveze NATO. Hkrati je predsednik Kolumbije, Gustavo Petro, poudaril potrebo po prekinitvi odnosov z NATO in ustanovitvi nove vojaške zveze, saj se želi Kolumbija distancirati od evropskih držav, vpletenih v vojaško agresijo.

Vojaška koalicija pod vodstvom Savdske Arabije je izvedla zračni napad na vojaško taborišče, ki ga nadzoruje Južni prehodni svet (STC), separatistična organizacija v Jemnu, ki uživa podporo Združenih arabskih emiratov. Po besedah Mohameda Abdulmalika, visokega predstavnika omenjenega gibanja, je napad zahteval najmanj sedem smrtnih žrtev, več kot 20 oseb pa je bilo ranjenih. Incident predstavlja zaostritev znotraj protihutijevskega tabora, kjer se različne frakcije kljub skupnemu sovražniku spopadajo za prevlado na jugu države. Operacija poudarja vse večje razpoke v zavezništvu med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki podpirata različne lokalne skupine z nasprotujočimi si interesi glede prihodnosti Jemna. Medtem ko Savdska Arabija podpira mednarodno priznano vlado, STC zahteva večjo avtonomijo ali neodvisnost južnega dela države. Humanitarne organizacije opozarjajo, da tovrstni notranji spopadi še dodatno poglabljajo krizo v državi, ki jo že leta pretresa državljanska vojna.

Poljska je uradno prevzela vodenje ene od stalnih Natovih pomorskih skupin, specializiranih za protiminsko delovanje v Baltskem morju. Kot je sporočil poljski obrambni minister Władysław Kosiniak-Kamysz, se je januarja začela nova misija, v kateri bodo poljske vojaške sile igrale ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti plovnih poti v regiji. Skupina deluje kot del Natovih odzivnih sil in je zadolžena za odkrivanje ter nevtralizacijo morskih min ter drugih eksplozivnih sredstev. Operacija, ki jo pogosto imenujejo "minski ščit", predstavlja pomemben prispevek k obrambni drži zavezništva na njegovem vzhodnem krilu. Poljski kontingent bo usmerjal dejavnosti skupine, ki vključujejo redno patruljiranje in vaje z zavezniškimi mornaricami. Odločitev o poljskem prevzemu poveljstva odraža vse večjo odgovornost države v okviru regionalne varnostne arhitekture in poudarja strateški pomen Baltskega morja v trenutnih geopolitičnih razmerah.

Avstralska banka ANZ se je strinjala s plačilom rekordne kazni v višini 240 milijonov avstralskih dolarjev (160 milijonov ameriških dolarjev) zaradi neprimernega ravnanja, ki je oškodovalo več deset tisoč strank, vključno z zaračunavanjem stroškov umrlim strankam. Banka je bila kritizirana, ker je izneverila zaupanje Avstralcev.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svoji novoletni poslanici izpostavil "nepremogljivo zavezništvo" z Rusko federacijo in pohvalil pripadnike severnokorejskih oboroženih sil, ki se borijo v Ukrajini. Kim je vojake, ki delujejo na tujem ozemlju, označil za ponos naroda in jim ukazal, naj ostanejo pogumni, saj za njimi trdno stojita Pjongjang in Moskva. Po navedbah državnih medijev in zahodnih obveščevalnih služb je Severna Koreja v podporo ruski invaziji na Ukrajino poslala več tisoč vojakov. Analitiki poudarjajo, da Kimov poudarek na sodelovanju z Rusijo nakazuje namero Pjongjanga po nadaljnji poglobitvi vojaškega sodelovanja v letu 2026. Zanimivo je, da so severnokorejski mediji v poročanju o novoletnih voščilih tujih voditeljev vidno izpostavili sporočilo Vladimirja Putina, medtem ko so voščilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga omenili le bežno, ne da bi neposredno navedli njegovo ime. Decembra je Kim Jong-un prvič javno potrdil prisotnost svojih enot v ruski regiji Kursk, kjer naj bi vojaki izvajali operacije razminiranja, pri čemer je priznal tudi prve smrtne žrtve.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svojem novoletnem nagovoru izrazil visoko priznanje pripadnikom oboroženih sil, ki so bili napoteni v tujino in se tam borijo na strani ruskih sil. Kim je poudaril, da vojaki pogumno izpolnjujejo ukaze domovine na tujih tleh, ter jih pozval k nadaljnjemu pogumu, pri čemer je izpostavil neomajno podporo tako Pjongjanga kot Moskve. Po poročanju uradne tiskovne agencije KCNA je voditelj dejal, da ti vojaki krepijo nepremagljivo zavezništvo z bratskim ruskim ljudstvom. Po navedbah južnokorejskih in zahodnih obveščevalnih služb je Severna Koreja v Rusijo poslala več tisoč vojakov za podporo invaziji na Ukrajino, ki traja že skoraj štiri leta. Po ocenah Seula je bilo v spopadih doslej ubitih najmanj 600 severnokorejskih častnikov. V zameno za vojaško pomoč naj bi Moskva Pjongjangu zagotavljala finančno podporo, hrano, energente in napredno vojaško tehnologijo, kar dodatno krepi strateško sodelovanje med državama v času globalnih napetosti.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji ter predstavniki Kanade in zveze Nato izrazil optimizem glede končanja konflikta v Ukrajini. Tusk je poudaril, da bi lahko mir dosegli v obdobju nekaj tednov, kar predstavlja premik v pričakovanjih glede trajanja spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem potrdil usklajenost zahodnih zaveznic pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo razmer, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen srečanje ocenila kot konstruktivno. Napovedi o hitrem mirovnem sporazumu prihajajo v času, ko se v Ukrajini po zadnjih raziskavah javnega mnenja zmanjšuje podpora nadaljevanju vojne. Diplomatska prizadevanja so se okrepila po poročilih o ruskih poskusih širjenja vojaškega sodelovanja z Indijo in incidentih, ki so vplivali na odnose med Varšavo in Kijevom. Kljub optimizmu premierja Tuska pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski uradno še vedno zavrača ozemeljske koncesije, kar ostaja ena ključnih točk v prihajajočih pogajanjih.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je v svojem novoletnem nagovoru izrazil visoko priznanje severnokorejskim vojakom, ki so napoteni na bojišča v Rusiji. Odnose med Pjongjangom in Moskvo je opisal kot neuničljivo vojaško zavezništvo, kar odraža vse tesnejše sodelovanje med državama v luči konflikta v Ukrajini. Kim se je udeležil novoletnih praznovanj v Pjongjangu v družbi svoje žene in hčerke, kjer je poudaril pomen strateškega partnerstva z Rusijo, medtem ko se v svojem govoru ni neposredno dotaknil politike do Združenih držav Amerike. Kljub uradnemu proslavljanju poročila tujih tiskovnih agencij, vključno s tiskovno agencijo AFP, opozarjajo na težke razmere, v katerih so se znašli severnokorejski vozniki in vojaki na ruskih tleh. Medtem ko Pjongjang krepi svojo samozavest na mednarodnem prizorišču s pomočjo Rusije, diplomatske geste, kot so darila ruske strani za Kim Jo Džong, kažejo na poglobitev osebnih vezi med vodstvi obeh držav. Analitiki poudarjajo, da gre za načrtno krepitev vojaške osi, ki neposredno vpliva na potek vojne v Ukrajini.

Rusko ministrstvo za obrambo in beloruske oblasti so potrdile, da je bil v Belorusiji uradno nameščen in v operativno uporabo predan najnovejši ruski raketni sistem srednjega dosega Orešnik. Beloruska stran je objavila videoposnetek, ki prikazuje namestitev teh hipersoničnih raket, ki lahko nosijo jedrske bojne glave, na svojem ozemlju. Sistem ima doseg do 5.500 kilometrov, kar Moskvi in Minsku omogoča doseganje ciljev po celotni Evropi. Ta poteza predstavlja pomembno stopnjevanje vojaške prisotnosti Ruske federacije v regiji in krepitev skupnih obrambnih zmogljivosti znotraj t. i. zvezne države. Raketni sistem Orešnik, ki so ga ruske strateške raketne sile že označile za pripravljenega na bojno uporabo, naj bi služil kot ključni element jedrskega odvračanja. Po poročanju tujih medijev ta razvoj dogodkov neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope, saj hipersonična tehnologija močno otežuje delovanje obstoječih sistemov zračne obrambe.

Evropski poslanec iz vrst CSU Gregor Hoffmann je javno pozval k vzpostavitvi evropskega jedrskega ščita, s čimer se je ponovno odprla razprava o neodvisni varnostni arhitekturi Evropske unije. Hoffmann meni, da bi morala Evropa zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega jedrskega dežnika, zlasti v luči negotovih geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki. Njegov predlog sledi dolgoletnim prizadevanjem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je že pred leti ponudil francoske jedrske zmogljivosti kot temelj evropskega odvračanja. Znotraj nemške politike predlog sproža različne odzive. Predsednik CDU Friedrich Merz se do ideje ne opredeljuje odklonilno, vendar poudarja, da gre za projekt prihodnosti, ki trenutno še ni izvedljiv. Razprava o jedrski avtonomiji Evrope postaja vse bolj nujna zaradi stopnjevanja napetosti na vzhodu celine in vprašanja dolgoročne zanesljivosti zveze Nato. Hoffmann poudarja, da bi lastna jedrska komponenta okrepila politično težo Unije in zagotovila večjo varnost vsem članicam, ne glede na odločitve Washingtona.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo na srečanju v Mar-a-Lagu novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predstavil zahtevo po 50-letnem varnostnem jamstvu, ki bi bilo primerljivo s 5. členom pogodbe Nato. Pogovori o miru v Ukrajini niso prinesli bistvenega preboja, saj ostaja vprašanje prihodnje varnostne arhitekture glavna točka razhajanj med Kijevom in Washingtonom. Medtem ko Zelenski vztraja pri maksimalističnih zahtevah za zaščito svoje države, Trumpova administracija zasleduje drugačno strategijo za končanje konflikta. Evropski voditelji so po srečanju izrazili zaskrbljenost in zahtevali jasna varnostna zagotovila za Ukrajino, saj se bojijo, da bi Trumpov mirovni načrt lahko spodkopal evropsko stabilnost. Razhajanja med ZDA in Ukrajino glede narave jamstev povzročajo negotovost tudi znotraj Evropske unije, ki v strahu pred zmanjšanjem ameriške vojaške prisotnosti pospešuje priprave na samostojno zagotavljanje varnosti na celini. Pogovori so se končali brez konkretnega dogovora, kar povečuje pritisk na prihodnja diplomatska prizadevanja.

Ruska federacija je uradno naznanila, da so nove hipersonične rakete orešnik, ki lahko nosijo jedrske konice, prešle v aktivno uporabo. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke namestitve tega raketnega sistema v zavezniški Belorusiji, kar predstavlja neposredno krepitev zmožnosti Moskve za napade na cilje po celotni Evropi. Po navedbah ruskih oblasti je ta poteza namenjena odvračanju morebitnih groženj Zahoda v primeru širitve konflikta. Istočasno so ruske zračne sile nad moskovsko regijo nevtralizirale 21 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, od katerih jih je bilo pet namenjenih neposredno nad prestolnico. Kljub stopnjevanju napetosti in kazanju vojaške moči ruski pogajalci zatrjujejo, da si še naprej prizadevajo za preboj v mirovnih pogajanjih, ki bi končala vojno v Ukrajini. Napetosti ostajajo visoke, saj obe strani hkrati z diplomacijo stopnjujeta intenzivnost povračilnih ukrepov in vojaških operacij na terenu.

Rusija je v zavezniški Belorusiji uradno namestila svoj novi hipersonični raketni sistem orešnik, ki lahko nosi jedrske konice. Po navedbah ruskih virov in objavah vojnih blogerjev so raketni sistem namestili v nekdanjem letalskem oporišču na vzhodu države ter ga že vključili v aktivno službo. Gre za stopnjevanje vojaških napetosti na meji z Evropsko unijo, saj sistem orešnik velja za eno najsodobnejših ruskih orožij, ki naj bi se bilo sposobno izogniti obstoječim protiraketnim ščitom. Ob namestitvi orožja je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ponovno zaostril retoriko in ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu zagrozil s smrtjo. Namestitev raket v Belorusiji predstavlja neposreden odziv Moskve na domnevno ogrožanje s strani zahodnih zaveznic in predstavlja del širše strategije odvračanja, ki jo vodi Kremelj. Rakete srednjega dosega zdaj neposredno ogrožajo vzhodno krilo zveze NATO, kar potrjuje resnost trenutnih varnostnih razmer v regiji.

Rusija je v Belorusiji uradno razporedila svoj najnovejši hipersonični raketni sistem Orešnik, ki je sposoben nositi jedrske konice. Po navedbah ruskega ministrstva za obrambo in beloruskih virov je sistem že vstopil v aktivno službo, kar so podkrepili z objavo videoposnetkov premikanja raket. Ta poteza znatno krepi zmožnost Moskve za izvajanje raketnih napadov po celotnem evropskem ozemlju. Uradni Minsk je namestitev sistema označil kot odziv na domnevno agresijo Zahoda, medtem ko je Moskva potrdila, da je sistem sedaj operativno pripravljen na beloruskem ozemlju. Razporeditev sistema Orešnik, ki velja za eno najnaprednejših ruskih balističnih orožij srednjega dosega, predstavlja novo stopnjo v zaostrovanju varnostnih razmer v vzhodni Evropi in povečuje strateški pritisk na zaveznice zveze Nato.

Beloruske oblasti so v torek objavile videoposnetek, ki prikazuje namestitev ruskega hipersoničnega raketnega sistema Orešnik na njihovem ozemlju. Gre za napreden raketni sistem z jedrsko zmogljivostjo, ki ga je Rusija nedavno prvič uporabila v spopadih v Ukrajini. Ta poteza pomeni neposredno krepitev ruskih vojaških zmogljivosti na zahodni meji, kar povečuje strateško grožnjo državam članicam zveze Nato, predvsem tistim v vzhodni Evropi. Objava posnetkov sledi prejšnjim poročilom o pripravah infrastrukture za sprejem tovrstnega orožja. Namestitev sistema Orešnik v Belorusiji omogoča Moskvi hitrejše odzivanje in širši doseg ciljev v Evropi, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Analitiki opozarjajo, da gre za načrtno stopnjevanje napetosti in demonstracijo moči, s katero želi Kremelj odvrniti Zahod od nadaljnje podpore Ukrajini. Belorusija s tem dejanjem še tesneje povezuje svojo obrambno politiko z rusko, kar potrjuje njeno vlogo ključne zaveznice v trenutnem konfliktu.

Rusija je v Belorusijo uradno namestila svoj najnovejši hipersonični balistični raketni sistem orešnik, ki lahko nosi jedrske konice. Belorusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke mobilnih lanserjev na položajih, kar po mnenju vojaških analitikov pomeni strateški premik in širjenje ruskega jedrskega dosega globlje v Evropo. Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je potrdil, da so sistemi že stopili na bojno dolžnost, medtem ko zahodni strokovnjaki ocenjujejo, da so rakete nameščene v bližini nekdanjega letališča na vzhodu države, kar v njihov doseg postavlja številna evropska mesta. Kljub uradnim objavam ukrajinski obveščevalni viri in neodvisni opazovalci izražajo dvom o polni operativnosti sistema na beloruskih tleh, saj posnetki po njihovem mnenju ne prikazujejo neposredno samih raketnih izstrelkov. Namestitev poteka v času stopnjevanih napetosti, ko se Rusija in Ukrajina medsebojno obtožujeta novih napadov na kritično infrastrukturo. Med novoletnimi prazniki so ruski droni poškodovali rafinerijo v Tuapseju, ukrajinska stran pa poroča o civilnih žrtvah v Odesi in Dnipropetrovsku po ruskih zračnih napadih. Ruski predsednik Vladimir Putin je namestitev orešnika, ki dosega hitrosti nad 10 mahov, označil za odgovor na zahodno dobavo orožja dolgega dosega Ukrajini. Moskva s tem krepi svojo doktrino jedrskega odvračanja, saj želi preprečiti napade na svoje ozemlje z raketami zveze NATO. Ta poteza dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji in povečuje pritisk na evropske zaveznice Ukrajine.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo prve videoposnetke mobilnega raketnega sistema "Orešnik", ki je začel opravljati bojno dežurstvo v Belorusiji. Belorusko obrambno ministrstvo je na svojem Telegram kanalu objavilo posnetke slovesnosti ob začetku dežurstva. Reuters je pred tem izračunal verjetno lokacijo baziranja raketnega sistema.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svojem novoletnem nagovoru pohvalil vojaške enote, ki se trenutno borijo v tujini, pri čemer je po vsem videzu mislil na ukrajinsko bojišče. Kot je poročala državna tiskovna agencija KCNA, je Kim v sporočilu izpostavil neomajno zavezništvo med Severno Korejo in Rusijo. Gre za prvo neposredno javno priznanje prisotnosti njegovih sil na tujem ozemlju, čeprav države niso izrecno poimenovali. Analitiki ocenjujejo, da te izjave utrjujejo strateško partnerstvo s Kremljem, ki vključuje napotitev tisočev vojakov za podporo ruskim operacijam. Kimova retorika nakazuje na poglobitev vojaškega sodelovanja, ki bi lahko imelo dolgoročne posledice za varnostno arhitekturo tako v vzhodni Aziji kot v Evropi. Severna Koreja s tem dejanjem išče politično podporo in tehnološko pomoč Moskve v zameno za človeške vire in strelivo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump prejel izraelsko nagrado za mir (Israel Prize), najvišje civilno priznanje v državi, za njegov prispevek judovskemu narodu. Trump je tudi izjavil, da brez Netanjahuja Izrael morda ne bi obstajal.