Japonska in Filipini sta v četrtek podpisala ključen obrambni sporazum, ki omogoča neobdavčeno dobavo streliva, goriva, hrane in drugih nujnih potrebščin med skupnim usposabljanjem njunih oboroženih sil. Namen dogovora je okrepiti odvračilno držo obeh držav v luči vse večjih varnostnih napetosti in ozemeljskih zahtev Kitajske v regiji. Pakt prav tako vključuje določila o sodelovanju pri pripravah na naravne nesreče, kar je ključnega pomena za obe državi, ki ju pogosto prizadenejo tajfuni in potresi. Podpis sporazuma odraža tesnejše varnostno sodelovanje med Tokiem in Manilo, ki se obe spopadata z naraščajočimi političnimi in trgovinskimi pritiski iz Pekinga. Japonska premierka Sanae Takaichi je v preteklosti že izrazila zaskrbljenost zaradi morebitnih dejanj Kitajske proti sosednjim državam, kar je dodatno spodbudilo iskanje novih zavezništev. Novi pakt bo zmanjšal birokratske ovire pri logistični podpori in omogočil hitrejši odziv oboroženih sil obeh držav. Dogovor predstavlja pomemben premik v obrambni politiki Japonske, ki vse bolj aktivno gradi mrežo varnostnih partnerstev v indopacifiški regiji. Za Filipine, ki so v nenehnem sporu s Kitajsko glede ozemelj v Južnokitajskem morju, ta sporazum pomeni dodatno mednarodno podporo in modernizacijo njihovih obrambnih zmogljivosti. Sporazum je bil podpisan v Manili, kjer so poudarili, da sodelovanje ni uperjeno proti nobeni tretji državi, temveč služi izključno stabilnosti regije.

Premier Slovenije, Robert Golob, se je soočil s kritikami po hitri napovedi referenduma o izstopu Slovenije iz zveze NATO. Hkrati je predsednik Kolumbije, Gustavo Petro, poudaril potrebo po prekinitvi odnosov z NATO in ustanovitvi nove vojaške zveze, saj se želi Kolumbija distancirati od evropskih držav, vpletenih v vojaško agresijo.

Razmere na Bližnjem vzhodu so se močno zaostrile, saj poročila iz diplomatskih krogov nakazujejo na možnost ameriškega vojaškega posega v Iranu v naslednjih 24 urah. Dva evropska uradnika sta potrdila, da so Združene države Amerike že začele umikati del osebja iz ključnih vojaških baz v regiji, kar velja za preventivni ukrep pred morebitnim povračilnim odzivom Teherana. Po navedbah izraelskih virov naj bi predsednik Donald Trump odločitev o napadu že sprejel, ameriška vojska pa je v stanju visoke pripravljenosti. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostro retoriko in vojaškimi pripravami. Revolucionarna garda je sporočila, da so povečali zaloge raket in da so pripravljeni na takojšen protinapad. Teheran je sosednje države uradno opozoril, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih tleh postala legitimne tarče, v kolikor bo Washington sprožil agresijo z njihovega ozemlja. Iranska državna televizija je ob tem objavila neposredne grožnje z atentatom na Donalda Trumpa, pri čemer so poudarili, da tokratni poskus ne bo neuspešen. Napetosti so se stopnjevale ob robu notranjih protestov v Iranu, kjer so ZDA nakazale možnost podpore demonstrantom. Gibanje zračnih sil v regiji, vključno z nenavadno potjo letala izraelskega premierja Netanjahuja čez Kreto, dodatno potrjuje strateške premike. Vojaški analitiki opozarjajo, da bi neposreden spopad med velesilo in islamsko republiko lahko povzročil destabilizacijo celotne regije in nepredvidljive posledice za svetovni energetski trg.

Avstralska banka ANZ se je strinjala s plačilom rekordne kazni v višini 240 milijonov avstralskih dolarjev (160 milijonov ameriških dolarjev) zaradi neprimernega ravnanja, ki je oškodovalo več deset tisoč strank, vključno z zaračunavanjem stroškov umrlim strankam. Banka je bila kritizirana, ker je izneverila zaupanje Avstralcev.

Danski in grenlandski predstavniki so se v Washingtonu sestali s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost, da bi naslovili napetosti, ki so nastale po ponovnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi Grenlandije. Trump je svoje načrte utemeljil z vidika nacionalne varnosti ZDA, kar je med zavezniki v Evropi sprožilo precejšen nemir. Veleposlanik Kraljevine Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta v pogovorih poudarila avtonomijo otoka. V Nemčiji in celotni Evropski uniji se vrstijo kritični odzivi na ameriške ambicije, saj mnogi predloge o aneksiji ozemlja, ki pripada suvereni državi, označujejo za nesprejemljive. V javnosti so se pojavili tudi satirični odzivi, predvsem na Danskem, kjer so nekatere kampanje neposredno zasmehovale Trumpovo politiko. Kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je potreben bolj poglobljen pogled na arktično regijo in njeno vse večjo geopolitično težo. Srečanje v Washingtonu velja za ključen korak pri preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja odnosov med ZDA in Dansko. Čeprav so ameriške zahteve povzročile diplomatski spor, obe strani poudarjata pomen dialoga pri vprašanjih, ki zadevajo varnostno arhitekturo Severnega Atlantika in Arktike. Zaenkrat ni indicev, da bi Danska popustila pri vprašanju suverenosti nad največjim otokom na svetu.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji ter predstavniki Kanade in zveze Nato izrazil optimizem glede končanja konflikta v Ukrajini. Tusk je poudaril, da bi lahko mir dosegli v obdobju nekaj tednov, kar predstavlja premik v pričakovanjih glede trajanja spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem potrdil usklajenost zahodnih zaveznic pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo razmer, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen srečanje ocenila kot konstruktivno. Napovedi o hitrem mirovnem sporazumu prihajajo v času, ko se v Ukrajini po zadnjih raziskavah javnega mnenja zmanjšuje podpora nadaljevanju vojne. Diplomatska prizadevanja so se okrepila po poročilih o ruskih poskusih širjenja vojaškega sodelovanja z Indijo in incidentih, ki so vplivali na odnose med Varšavo in Kijevom. Kljub optimizmu premierja Tuska pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski uradno še vedno zavrača ozemeljske koncesije, kar ostaja ena ključnih točk v prihajajočih pogajanjih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

Rusko ministrstvo za obrambo in beloruske oblasti so potrdile, da je bil v Belorusiji uradno nameščen in v operativno uporabo predan najnovejši ruski raketni sistem srednjega dosega Orešnik. Beloruska stran je objavila videoposnetek, ki prikazuje namestitev teh hipersoničnih raket, ki lahko nosijo jedrske bojne glave, na svojem ozemlju. Sistem ima doseg do 5.500 kilometrov, kar Moskvi in Minsku omogoča doseganje ciljev po celotni Evropi. Ta poteza predstavlja pomembno stopnjevanje vojaške prisotnosti Ruske federacije v regiji in krepitev skupnih obrambnih zmogljivosti znotraj t. i. zvezne države. Raketni sistem Orešnik, ki so ga ruske strateške raketne sile že označile za pripravljenega na bojno uporabo, naj bi služil kot ključni element jedrskega odvračanja. Po poročanju tujih medijev ta razvoj dogodkov neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope, saj hipersonična tehnologija močno otežuje delovanje obstoječih sistemov zračne obrambe.

Evropski poslanec iz vrst CSU Gregor Hoffmann je javno pozval k vzpostavitvi evropskega jedrskega ščita, s čimer se je ponovno odprla razprava o neodvisni varnostni arhitekturi Evropske unije. Hoffmann meni, da bi morala Evropa zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega jedrskega dežnika, zlasti v luči negotovih geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki. Njegov predlog sledi dolgoletnim prizadevanjem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je že pred leti ponudil francoske jedrske zmogljivosti kot temelj evropskega odvračanja. Znotraj nemške politike predlog sproža različne odzive. Predsednik CDU Friedrich Merz se do ideje ne opredeljuje odklonilno, vendar poudarja, da gre za projekt prihodnosti, ki trenutno še ni izvedljiv. Razprava o jedrski avtonomiji Evrope postaja vse bolj nujna zaradi stopnjevanja napetosti na vzhodu celine in vprašanja dolgoročne zanesljivosti zveze Nato. Hoffmann poudarja, da bi lastna jedrska komponenta okrepila politično težo Unije in zagotovila večjo varnost vsem članicam, ne glede na odločitve Washingtona.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo na srečanju v Mar-a-Lagu novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predstavil zahtevo po 50-letnem varnostnem jamstvu, ki bi bilo primerljivo s 5. členom pogodbe Nato. Pogovori o miru v Ukrajini niso prinesli bistvenega preboja, saj ostaja vprašanje prihodnje varnostne arhitekture glavna točka razhajanj med Kijevom in Washingtonom. Medtem ko Zelenski vztraja pri maksimalističnih zahtevah za zaščito svoje države, Trumpova administracija zasleduje drugačno strategijo za končanje konflikta. Evropski voditelji so po srečanju izrazili zaskrbljenost in zahtevali jasna varnostna zagotovila za Ukrajino, saj se bojijo, da bi Trumpov mirovni načrt lahko spodkopal evropsko stabilnost. Razhajanja med ZDA in Ukrajino glede narave jamstev povzročajo negotovost tudi znotraj Evropske unije, ki v strahu pred zmanjšanjem ameriške vojaške prisotnosti pospešuje priprave na samostojno zagotavljanje varnosti na celini. Pogovori so se končali brez konkretnega dogovora, kar povečuje pritisk na prihodnja diplomatska prizadevanja.

Ruska federacija je uradno naznanila, da so nove hipersonične rakete orešnik, ki lahko nosijo jedrske konice, prešle v aktivno uporabo. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke namestitve tega raketnega sistema v zavezniški Belorusiji, kar predstavlja neposredno krepitev zmožnosti Moskve za napade na cilje po celotni Evropi. Po navedbah ruskih oblasti je ta poteza namenjena odvračanju morebitnih groženj Zahoda v primeru širitve konflikta. Istočasno so ruske zračne sile nad moskovsko regijo nevtralizirale 21 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, od katerih jih je bilo pet namenjenih neposredno nad prestolnico. Kljub stopnjevanju napetosti in kazanju vojaške moči ruski pogajalci zatrjujejo, da si še naprej prizadevajo za preboj v mirovnih pogajanjih, ki bi končala vojno v Ukrajini. Napetosti ostajajo visoke, saj obe strani hkrati z diplomacijo stopnjujeta intenzivnost povračilnih ukrepov in vojaških operacij na terenu.

Rusija je v zavezniški Belorusiji uradno namestila svoj novi hipersonični raketni sistem orešnik, ki lahko nosi jedrske konice. Po navedbah ruskih virov in objavah vojnih blogerjev so raketni sistem namestili v nekdanjem letalskem oporišču na vzhodu države ter ga že vključili v aktivno službo. Gre za stopnjevanje vojaških napetosti na meji z Evropsko unijo, saj sistem orešnik velja za eno najsodobnejših ruskih orožij, ki naj bi se bilo sposobno izogniti obstoječim protiraketnim ščitom. Ob namestitvi orožja je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ponovno zaostril retoriko in ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu zagrozil s smrtjo. Namestitev raket v Belorusiji predstavlja neposreden odziv Moskve na domnevno ogrožanje s strani zahodnih zaveznic in predstavlja del širše strategije odvračanja, ki jo vodi Kremelj. Rakete srednjega dosega zdaj neposredno ogrožajo vzhodno krilo zveze NATO, kar potrjuje resnost trenutnih varnostnih razmer v regiji.

Rusija je v Belorusiji uradno razporedila svoj najnovejši hipersonični raketni sistem Orešnik, ki je sposoben nositi jedrske konice. Po navedbah ruskega ministrstva za obrambo in beloruskih virov je sistem že vstopil v aktivno službo, kar so podkrepili z objavo videoposnetkov premikanja raket. Ta poteza znatno krepi zmožnost Moskve za izvajanje raketnih napadov po celotnem evropskem ozemlju. Uradni Minsk je namestitev sistema označil kot odziv na domnevno agresijo Zahoda, medtem ko je Moskva potrdila, da je sistem sedaj operativno pripravljen na beloruskem ozemlju. Razporeditev sistema Orešnik, ki velja za eno najnaprednejših ruskih balističnih orožij srednjega dosega, predstavlja novo stopnjo v zaostrovanju varnostnih razmer v vzhodni Evropi in povečuje strateški pritisk na zaveznice zveze Nato.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija so začele pogovore o morebitni misiji zveze Nato na Grenlandiji, s katero bi zaščitile otok pred naraščajočim ruskim in kitajskim vplivom ter preprečile ambicije Združenih držav Amerike po prevzemu tega ozemlja. Britanska ministrica za promet Heidi Alexander je potrdila, da so razprave o odvračanju agresije v Arktiki del rutinske prakse, vendar so pogovori pridobili na teži po objavi informacij, da predsednik ZDA Donald Trump načrtuje vojaško in gospodarsko aneksijo otoka. Po navedbah nekaterih virov naj bi Trump celo naročil pripravo načrtov za invazijo, čemur pa nasprotujejo visoki ameriški vojaški častniki. Evropski voditelji so se na grožnje odzvali s skupnim stališčem, da je Grenlandija avtonomno ozemlje Kraljevine Danske in da o njeni usodi lahko odločajo le tamkajšnji prebivalci in uradni Kopenhagen. Nemčija v teh prizadevanjih prevzema eno izmed vodilnih vlog, saj želi s povečano vojaško prisotnostjo, ki bi vključevala ladje in letala, zavarovati evropske strateške interese v regiji. Donald Trump sicer trdi, da Danska otoku ne zagotavlja zadostne zaščite pred zunanjimi grožnjami, zato je napovedal, da bodo ZDA cilj dosegle »zlepa ali zgrda«. Napetosti med zaveznicami znotraj Nata so se s tem dodatno zaostrile, saj evropski partnerji Trumpove težnje po spreminjanju meja dojemajo kot neposreden napad na suverenost evropske države. Medtem ko London poudarja zavezanost delovanju znotraj zavezništva, se v ozadju bije boj za nadzor nad naravnimi viri in strateškimi potmi, ki se odpirajo s taljenjem arktičnega ledu.