Premier Slovenije, Robert Golob, se je soočil s kritikami po hitri napovedi referenduma o izstopu Slovenije iz zveze NATO. Hkrati je predsednik Kolumbije, Gustavo Petro, poudaril potrebo po prekinitvi odnosov z NATO in ustanovitvi nove vojaške zveze, saj se želi Kolumbija distancirati od evropskih držav, vpletenih v vojaško agresijo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je pozval latinskoameriške vojske k oblikovanju regionalnega vojaškega zavezništva za boj proti trgovini z drogami, hkrati pa je predlagal tesnejše sodelovanje z Venezuelo. Petro je med svojim nagovorom poudaril, da kriminalne organizacije, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem prepovedanih substanc, delujejo kot ključni dejavnik destabilizacije v celotni regiji. Po njegovih besedah je nujno, da države in njihove oborožene sile uskladijo svoje strategije in se odzovejo s skupnimi močmi. Predsednik Petro je izrazil zaskrbljenost, da se vprašanje narkotikov pogosto uporablja kot pretveza za morebitno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki. V luči tega je venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez predlagal neposredno sodelovanje pri zatiranju tega pojava, s čimer želi zmanjšati vpliv zunanjih sil na varnostna vprašanja celine. Njegov predlog predstavlja premik k večji avtonomiji latinskoameriških držav pri upravljanju lastne varnostne politike. Iniciativa prihaja v času, ko se države regije spopadajo z naraščajočim nasiljem, ki je neposredno povezano s karteli. Petrova administracija s tem korakom išče nove načine za stabilizacijo Kolumbije in sosednjih držav, pri čemer poudarja suverenost in regionalno enotnost kot alternativo tradicionalnim metodam boja proti drogam, ki so jih v preteklosti narekovale mednarodne smernice.

Avstralska banka ANZ se je strinjala s plačilom rekordne kazni v višini 240 milijonov avstralskih dolarjev (160 milijonov ameriških dolarjev) zaradi neprimernega ravnanja, ki je oškodovalo več deset tisoč strank, vključno z zaračunavanjem stroškov umrlim strankam. Banka je bila kritizirana, ker je izneverila zaupanje Avstralcev.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v petek v Rimu izrazila prepričanje, da Združene države Amerike ne bodo uporabile vojaške sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Ob tem je pozvala h krepitvi vloge zveze Nato v arktični regiji, s čimer bi naslovili varnostne pomisleke ZDA in zagotovili stabilnost na tem strateško pomembnem območju. Premierka je v svojem nagovoru poudarila, da je Arktika postala stičišče geopolitičnih interesov, kjer se prepletajo gospodarske ambicije in varnostna tveganja. Po njenih besedah bi moralo severnoatlantsko zavezništvo delovati kot osrednji koordinator varnostne politike na severu, s čimer bi preprečili enostranske poteze posameznih velesil in ohranili mednarodni pravni red. Izjave Melonijeve prihajajo v času povečanih napetosti glede naravnih virov in plovnih poti, ki se odpirajo zaradi taljenja ledu. Italija, ki si prizadeva za aktivnejšo vlogo znotraj zavezništva Nato, s temi stališči utrjuje svojo pozicijo zagovornice multilateralizma v okviru čezatlantskega sodelovanja.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji ter predstavniki Kanade in zveze Nato izrazil optimizem glede končanja konflikta v Ukrajini. Tusk je poudaril, da bi lahko mir dosegli v obdobju nekaj tednov, kar predstavlja premik v pričakovanjih glede trajanja spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem potrdil usklajenost zahodnih zaveznic pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo razmer, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen srečanje ocenila kot konstruktivno. Napovedi o hitrem mirovnem sporazumu prihajajo v času, ko se v Ukrajini po zadnjih raziskavah javnega mnenja zmanjšuje podpora nadaljevanju vojne. Diplomatska prizadevanja so se okrepila po poročilih o ruskih poskusih širjenja vojaškega sodelovanja z Indijo in incidentih, ki so vplivali na odnose med Varšavo in Kijevom. Kljub optimizmu premierja Tuska pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski uradno še vedno zavrača ozemeljske koncesije, kar ostaja ena ključnih točk v prihajajočih pogajanjih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

Rusko ministrstvo za obrambo in beloruske oblasti so potrdile, da je bil v Belorusiji uradno nameščen in v operativno uporabo predan najnovejši ruski raketni sistem srednjega dosega Orešnik. Beloruska stran je objavila videoposnetek, ki prikazuje namestitev teh hipersoničnih raket, ki lahko nosijo jedrske bojne glave, na svojem ozemlju. Sistem ima doseg do 5.500 kilometrov, kar Moskvi in Minsku omogoča doseganje ciljev po celotni Evropi. Ta poteza predstavlja pomembno stopnjevanje vojaške prisotnosti Ruske federacije v regiji in krepitev skupnih obrambnih zmogljivosti znotraj t. i. zvezne države. Raketni sistem Orešnik, ki so ga ruske strateške raketne sile že označile za pripravljenega na bojno uporabo, naj bi služil kot ključni element jedrskega odvračanja. Po poročanju tujih medijev ta razvoj dogodkov neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope, saj hipersonična tehnologija močno otežuje delovanje obstoječih sistemov zračne obrambe.

Evropski poslanec iz vrst CSU Gregor Hoffmann je javno pozval k vzpostavitvi evropskega jedrskega ščita, s čimer se je ponovno odprla razprava o neodvisni varnostni arhitekturi Evropske unije. Hoffmann meni, da bi morala Evropa zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega jedrskega dežnika, zlasti v luči negotovih geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki. Njegov predlog sledi dolgoletnim prizadevanjem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je že pred leti ponudil francoske jedrske zmogljivosti kot temelj evropskega odvračanja. Znotraj nemške politike predlog sproža različne odzive. Predsednik CDU Friedrich Merz se do ideje ne opredeljuje odklonilno, vendar poudarja, da gre za projekt prihodnosti, ki trenutno še ni izvedljiv. Razprava o jedrski avtonomiji Evrope postaja vse bolj nujna zaradi stopnjevanja napetosti na vzhodu celine in vprašanja dolgoročne zanesljivosti zveze Nato. Hoffmann poudarja, da bi lastna jedrska komponenta okrepila politično težo Unije in zagotovila večjo varnost vsem članicam, ne glede na odločitve Washingtona.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo na srečanju v Mar-a-Lagu novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predstavil zahtevo po 50-letnem varnostnem jamstvu, ki bi bilo primerljivo s 5. členom pogodbe Nato. Pogovori o miru v Ukrajini niso prinesli bistvenega preboja, saj ostaja vprašanje prihodnje varnostne arhitekture glavna točka razhajanj med Kijevom in Washingtonom. Medtem ko Zelenski vztraja pri maksimalističnih zahtevah za zaščito svoje države, Trumpova administracija zasleduje drugačno strategijo za končanje konflikta. Evropski voditelji so po srečanju izrazili zaskrbljenost in zahtevali jasna varnostna zagotovila za Ukrajino, saj se bojijo, da bi Trumpov mirovni načrt lahko spodkopal evropsko stabilnost. Razhajanja med ZDA in Ukrajino glede narave jamstev povzročajo negotovost tudi znotraj Evropske unije, ki v strahu pred zmanjšanjem ameriške vojaške prisotnosti pospešuje priprave na samostojno zagotavljanje varnosti na celini. Pogovori so se končali brez konkretnega dogovora, kar povečuje pritisk na prihodnja diplomatska prizadevanja.

Ruska federacija je uradno naznanila, da so nove hipersonične rakete orešnik, ki lahko nosijo jedrske konice, prešle v aktivno uporabo. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke namestitve tega raketnega sistema v zavezniški Belorusiji, kar predstavlja neposredno krepitev zmožnosti Moskve za napade na cilje po celotni Evropi. Po navedbah ruskih oblasti je ta poteza namenjena odvračanju morebitnih groženj Zahoda v primeru širitve konflikta. Istočasno so ruske zračne sile nad moskovsko regijo nevtralizirale 21 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, od katerih jih je bilo pet namenjenih neposredno nad prestolnico. Kljub stopnjevanju napetosti in kazanju vojaške moči ruski pogajalci zatrjujejo, da si še naprej prizadevajo za preboj v mirovnih pogajanjih, ki bi končala vojno v Ukrajini. Napetosti ostajajo visoke, saj obe strani hkrati z diplomacijo stopnjujeta intenzivnost povračilnih ukrepov in vojaških operacij na terenu.

Rusija je v zavezniški Belorusiji uradno namestila svoj novi hipersonični raketni sistem orešnik, ki lahko nosi jedrske konice. Po navedbah ruskih virov in objavah vojnih blogerjev so raketni sistem namestili v nekdanjem letalskem oporišču na vzhodu države ter ga že vključili v aktivno službo. Gre za stopnjevanje vojaških napetosti na meji z Evropsko unijo, saj sistem orešnik velja za eno najsodobnejših ruskih orožij, ki naj bi se bilo sposobno izogniti obstoječim protiraketnim ščitom. Ob namestitvi orožja je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ponovno zaostril retoriko in ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu zagrozil s smrtjo. Namestitev raket v Belorusiji predstavlja neposreden odziv Moskve na domnevno ogrožanje s strani zahodnih zaveznic in predstavlja del širše strategije odvračanja, ki jo vodi Kremelj. Rakete srednjega dosega zdaj neposredno ogrožajo vzhodno krilo zveze NATO, kar potrjuje resnost trenutnih varnostnih razmer v regiji.

Rusija je v Belorusiji uradno razporedila svoj najnovejši hipersonični raketni sistem Orešnik, ki je sposoben nositi jedrske konice. Po navedbah ruskega ministrstva za obrambo in beloruskih virov je sistem že vstopil v aktivno službo, kar so podkrepili z objavo videoposnetkov premikanja raket. Ta poteza znatno krepi zmožnost Moskve za izvajanje raketnih napadov po celotnem evropskem ozemlju. Uradni Minsk je namestitev sistema označil kot odziv na domnevno agresijo Zahoda, medtem ko je Moskva potrdila, da je sistem sedaj operativno pripravljen na beloruskem ozemlju. Razporeditev sistema Orešnik, ki velja za eno najnaprednejših ruskih balističnih orožij srednjega dosega, predstavlja novo stopnjo v zaostrovanju varnostnih razmer v vzhodni Evropi in povečuje strateški pritisk na zaveznice zveze Nato.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Beloruske oblasti so v torek objavile videoposnetek, ki prikazuje namestitev ruskega hipersoničnega raketnega sistema Orešnik na njihovem ozemlju. Gre za napreden raketni sistem z jedrsko zmogljivostjo, ki ga je Rusija nedavno prvič uporabila v spopadih v Ukrajini. Ta poteza pomeni neposredno krepitev ruskih vojaških zmogljivosti na zahodni meji, kar povečuje strateško grožnjo državam članicam zveze Nato, predvsem tistim v vzhodni Evropi. Objava posnetkov sledi prejšnjim poročilom o pripravah infrastrukture za sprejem tovrstnega orožja. Namestitev sistema Orešnik v Belorusiji omogoča Moskvi hitrejše odzivanje in širši doseg ciljev v Evropi, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Analitiki opozarjajo, da gre za načrtno stopnjevanje napetosti in demonstracijo moči, s katero želi Kremelj odvrniti Zahod od nadaljnje podpore Ukrajini. Belorusija s tem dejanjem še tesneje povezuje svojo obrambno politiko z rusko, kar potrjuje njeno vlogo ključne zaveznice v trenutnem konfliktu.

Rusija je v Belorusijo uradno namestila svoj najnovejši hipersonični balistični raketni sistem orešnik, ki lahko nosi jedrske konice. Belorusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke mobilnih lanserjev na položajih, kar po mnenju vojaških analitikov pomeni strateški premik in širjenje ruskega jedrskega dosega globlje v Evropo. Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je potrdil, da so sistemi že stopili na bojno dolžnost, medtem ko zahodni strokovnjaki ocenjujejo, da so rakete nameščene v bližini nekdanjega letališča na vzhodu države, kar v njihov doseg postavlja številna evropska mesta. Kljub uradnim objavam ukrajinski obveščevalni viri in neodvisni opazovalci izražajo dvom o polni operativnosti sistema na beloruskih tleh, saj posnetki po njihovem mnenju ne prikazujejo neposredno samih raketnih izstrelkov. Namestitev poteka v času stopnjevanih napetosti, ko se Rusija in Ukrajina medsebojno obtožujeta novih napadov na kritično infrastrukturo. Med novoletnimi prazniki so ruski droni poškodovali rafinerijo v Tuapseju, ukrajinska stran pa poroča o civilnih žrtvah v Odesi in Dnipropetrovsku po ruskih zračnih napadih. Ruski predsednik Vladimir Putin je namestitev orešnika, ki dosega hitrosti nad 10 mahov, označil za odgovor na zahodno dobavo orožja dolgega dosega Ukrajini. Moskva s tem krepi svojo doktrino jedrskega odvračanja, saj želi preprečiti napade na svoje ozemlje z raketami zveze NATO. Ta poteza dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji in povečuje pritisk na evropske zaveznice Ukrajine.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svojem novoletnem nagovoru izrazil visoko priznanje pripadnikom oboroženih sil, ki so bili napoteni v tujino in se tam borijo na strani ruskih sil. Kim je poudaril, da vojaki pogumno izpolnjujejo ukaze domovine na tujih tleh, ter jih pozval k nadaljnjemu pogumu, pri čemer je izpostavil neomajno podporo tako Pjongjanga kot Moskve. Po poročanju uradne tiskovne agencije KCNA je voditelj dejal, da ti vojaki krepijo nepremagljivo zavezništvo z bratskim ruskim ljudstvom. Po navedbah južnokorejskih in zahodnih obveščevalnih služb je Severna Koreja v Rusijo poslala več tisoč vojakov za podporo invaziji na Ukrajino, ki traja že skoraj štiri leta. Po ocenah Seula je bilo v spopadih doslej ubitih najmanj 600 severnokorejskih častnikov. V zameno za vojaško pomoč naj bi Moskva Pjongjangu zagotavljala finančno podporo, hrano, energente in napredno vojaško tehnologijo, kar dodatno krepi strateško sodelovanje med državama v času globalnih napetosti.