Rusija je izrazila kritike na račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovih nedavnih groženj Iranu, povezanih z jedrskim programom. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Maria Zakharova, je obsodila Trumpovo retoriko in napovedane morebitne napade na iranske jedrske objekte. Hkrati je Rusija pozvala k zadržanosti po tem, ko so ZDA napovedale premike jedrskih podmornic, kar je sprožilo dodatne napetosti.

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Trumpa je ponovno potrdila svoje zahteve glede Grenlandije in celo omenila možnost vojaških ukrepov, s čimer se je povečal pritisk na Dansko. Senator Rubio meni, da bi ZDA morale kupiti Grenlandijo in ne izvajati vojaškega posredovanja.

Bela hiša je potrdila, da administracija Donalda Trumpa preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, vključno z uporabo vojaških sil. Predsednik Trump in njegova ekipa aktivno razmišljajo o različnih možnostih za prevzem nadzora nad tem ozemljem, ki pripada Danski.

Bela hiša je sporočila, da Donald Trump in njegova ekipa preučujeta različne načine za pridobitev Grenlandije, pri čemer je uporaba ameriške vojske vedno ena izmed možnosti. Voditelji velikih evropskih sil in Kanade so izrazili podporo Grenlandiji in poudarili, da otok pripada svojemu narodu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da Bela hiša preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, pri čemer kot skrajno sredstvo dopušča tudi uporabo oboroženih sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da je priključitev tega strateškega arktičnega otoka prednostna naloga za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, predvsem zaradi odvračanja nasprotnikov v regiji in dostopa do naravnih virov. Danska in grenlandski avtonomni organi so se na napovedi odzvali z zahtevo po nujnem sestanku z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnili stališča in pomirili napetosti. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je poudaril, da so pogovori nujni za odpravo nesporazumov, zlasti glede vloge kitajskih naložb na otoku. Evropski voditelji, vključno s predstavniki Nemčije, Francije in Španije, so medtem podpisali skupno izjavo, s katero so podprli dansko suverenost nad otokom in zavrnili ameriške ekspanzionistične težnje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da se je z Donaldom Trumpom dogovoril o 'mega sporazumu' glede dronov. Po tem dogovoru naj bi Ukrajina Ameriki prodala svoje dokazane drone, medtem ko bi v zameno kupila napredno ameriško orožje. Zelenski je poudaril, da je ta dogovor pomemben preboj in da ameriški narod potrebuje to tehnologijo v svojem arzenalu.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Rusija je Zahodu zagrozila z 'preventivnimi udarci', medtem ko NATO načrtuje hitro dobavo sistemov Patriot. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi morala Moskva razmisliti o predhodnih napadih na Zahod, saj ZDA in njene zaveznice krepijo vojaško pomoč Ukrajini. Hkrati je Rusija ostro kritizirala novoletno Belo knjigo o obrambi Japonske, obtožujoč Tokio, da s svojimi zahodnimi zavezniki zaostruje napetosti v Aziji in spodbuja nevarno vojaško agendo. Rusko zunanje ministrstvo je opozorilo na naraščanje napetosti v regiji in obljubilo odziv.

Dmitrij Medvedjev je ponovil grožnje Avstriji z vojaško silo, če bi se ta pridružila Natu. Opozoril je, da bi Avstrija s tem opustila nevtralnost in se usmerila v militarizem, kar bi po njegovem mnenju povečalo tveganje za državo. Rusija je zagrozila z represalijami, če bi Avstrija poskusila pristopiti k Natu.

Rusija je sporočila, da bo evropske satelite, ki jih uporablja ukrajinska vojska, štela za »legitimne tarče«. Kremelj naj bi mednarodne regulativne organe obvestil, da namerava motiti signal teh satelitov. Ameriški portal "Space Intel Report" poroča, da Rusija vidi te satelite kot neposredno podporo ukrajinskim vojaškim operacijam.

Kolumbijska zunanja ministrica Rosa Yolanda Villavicencio je v uradni izjavi poudarila, da bo država na vsako kršitev svoje suverenosti odgovorila z vojaškimi sredstvi. Opozorilo je bilo neposredno usmerjeno proti morebitnim tujim agresijam, pri čemer je ministrica izpostavila pripravljenost kolumbijskih oboroženih sil za zaščito nacionalnega ozemlja in integritete države. Napetosti so se stopnjevale po nedavnih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Kolumbiji zagrozil z določenimi ukrepi, kar je sprožilo diplomatski odziv v Bogoti. Villavicenciova se bo v kratkem sestala z voditelji Združenih držav Amerike, da bi razpravljala o nastalem položaju in poskušala umiriti retoriko, ki bi lahko ogrozila stabilnost v regiji. Kolumbijska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava, hkrati pa poudarja, da ne bo dopustila zunanjega vmešavanja v notranje zadeve države.

NATO je v četrtek sporočil, da so njihova bojna letala prestregla pet ruskih vojaških letal, ki so letela blizu zračnega prostora zveze NATO v bližini Latvije. Ruska letala niso upoštevala mednarodnih pravil o varnosti letenja. V formaciji so bila tri letala MiG-31, eno Su-30 in še eno neznano letalo. Madžarska bojna letala Gripen so bila aktivirana za identifikacijo in spremljanje ruske formacije.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v ponedeljek ostro odgovoril na opozorila predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega vojaškega posredovanja proti narkokartelom. Petro je izjavil, da bo ponovno poprijel za orožje, če bodo ZDA izvedle vojaški napad na njegovo državo. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da bi bili lahko preprodajalci drog v Kolumbiji naslednja tarča ameriške vojske v okviru boja proti mednarodnemu kriminalu. Petro je v odzivu na družbenem omrežju X obtožil ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, da verjame lažnim informacijam, ki so jih po njegovih besedah razširili odpuščeni obveščevalni polkovniki kolumbijske policije. Predsednik trdi, da so te dezinformacije plod kolumbijskih politikov, povezanih z mafijo, ki si želijo prekinitve odnosov med državama, da bi se trgovina s kokainom neovirano povečala. Kljub njegovim navedbam je ameriško zunanje ministrstvo že septembra lani ugotovilo, da sta pridelava koke in proizvodnja kokaina pod Petrovim vodstvom dosegli rekordne vrednosti.

Iran je v uradni izjavi poudaril, da se bo na vsako sovražno dejanje ali agresijo odzval odločno, sorazmerno in neomajno. Teheran je varnost države označil za svojo "rdečo črto" in opozoril predvsem Združene države Amerike ter Izrael, da bodo morebitni napadi sprožili takojšen povračilni ukrep. Izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji, kjer iranske oblasti vztrajajo pri pravici do obrambe svoje suverenosti. Napovedi o povračilnih ukrepih so namenjene odvračanju morebitnih vojaških posredovanj, pri čemer iransko vodstvo poudarja, da ne bodo dopustili nikakršnih kršitev svojih meja ali strateških interesov. Retorika Teherana odraža stopnjevanje diplomatskih in vojaških trenj, ki vplivajo na širšo stabilnost na Bližnjem vzhodu. Dokumenti nakazujejo, da so iranske oborožene sile v stanju visoke pripravljenosti na morebitne sovražne premike tujih sil.

Evropska unija je leta 2022 uvedla sankcije na izvoz ruskega premoga, kar je prizadelo četrtino svetovnega izvoza in močno vplivalo na rusko premogovništvo. Kljub temu je Rusija vztrajala pri doseganju svojih ciljev v Ukrajini, kar je potrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, in poudarila, da je odprta za mir, vendar z Rusijo, ki daje prednost svojim ciljem. Medtem se je proxy vojna v Ukrajini stopnjevala po zavrnjenih ameriških ponudbah za mir, pri čemer ruska vojaška industrijska proizvodnja preplavlja ukrajinske sile.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnih groženj Zahoda z napadom na Rusijo. Opozoril je, da so tovrstne izjave alarmantne, in omenil domnevne načrte Berlina in Nata za napad na Rusijo, kar nakazuje na napetosti v mednarodnih odnosih.

Severnoameriško poveljstvo zračne in vesoljske obrambe (NORAD) je sporočilo, da so 24. septembra v mednarodnem zračnem prostoru blizu Aljaske zaznali štiri ruska vojaška letala. Ameriški lovci F-16 so bili dvignjeni, da bi prestregli dva ruska strateška bombnika Tu-95MS in dva lovca Su-35. Ameriška vojska je poleg lovcev aktivirala tudi letalo za zgodnje opozarjanje in nadzor E-3.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.

V vzhodni Ukrajini, v regijah Doneck in Herson, ruski napadi še naprej zahtevajo civilne žrtve. Medtem pa v ZDA poteka razprava o primerjavi vzdržljivosti ukrajinske vojske in ruske ekonomije, kar po mnenju nekaterih ohranja iluzijo o ranljivosti Rusije.

Izraelske obrambne sile so sporočile, da so v zračnih napadih v Libanonu ubile visokega poveljnika Hezbolaha, Ali Abd al-Qader Ismaila. Medtem je izraelski obrambni minister Izrael Kac ponovil svojo grožnjo z novimi udari na Iran, češ da bi se "izraelska dolga roka" lahko razširila do Teherana in osebno do vrhovnega voditelja Ali Hameneija. Iranski zunanji minister je medtem zatrdil, da je telefonski klic vzpostavil premirje z Izraelom, čeprav je Iran naj bi ga kršil kmalu po njegovi uveljavitvi. Dodatno poročilo navaja, da je Izraelec vohunil za Iranom z uporabo ChatGPT.