Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na ustavno sodišče naslovilo zahtevo za ustavno presojo določenih določb tako imenovanega Šutarjevega zakona. Sodišče izpodbija ustavnost zakonskih sprememb, ki so neposredno posegle v veljavni zakon o kazenskem postopku. Glavni predmet spora je zakonska možnost podaljšanja pripora z dosedanjih dveh na največ tri leta, kar po mnenju vrhovnih sodnikov odpira vprašanja o skladnosti z ustavno zagotovljenimi pravicami do osebne svobode. Sodni senat v svoji zahtevi izpostavlja, da bi tovrstno podaljšanje lahko pomenilo čezmeren poseg v človekove pravice obdolžencev, ki še niso bili pravnomočno obsojeni. Vrhovni sodniki opozarjajo na nujnost spoštovanja načela sorazmernosti, saj pripor ne sme služiti kot nadomestek za neučinkovito vodenje kazenskih postopkov. Odločitev ustavnega sodišča bo ključna za nadaljnjo uporabo teh določb v najzahtevnejših sodnih procesih. Postopek se osredotoča na procesno pravo in pravno varnost državljanov, saj Šutarjev zakon v javnosti in strokovnih krogih že dlje časa sproža polemike glede varovanja ustavnih jamstev. Vrhovno sodišče s svojo potezo išče dokončno pravno razjasnitev, ali so zakonodajne spremembe prestopile mejo dopustnih posegov v temeljne svoboščine posameznikov, ki se znajdejo v kazenskem pregonu.

Župana mestnih občin Koper in Kranj, Aleš Bržan in Matjaž Rakovec, sta na Vlado Republike Slovenije ter ministrstvi za notranje zadeve in za pravosodje naslovila uradno pobudo za spremembo zakonodaje na področju mladoletniškega nasilja in uporabe pirotehničnih sredstev. Župana opozarjata na vse pogostejše primere vandalizma, kršitev javnega reda in miru ter kaznivih dejanj z elementi nasilja, ki jih povzročajo mladostniki. Po njunem mnenju gre za širši družbeni problem, ki ga občine in policija v okviru trenutnih pristojnosti ne morejo več učinkovito obvladovati. Predlagane spremembe zakonodaje se nanašajo predvsem na področje preprečevanja mladostniške kriminalitete in strožjo regulacijo trgovine ter uporabe pirotehnike. V Kopru in Kranju so v zadnjem obdobju zaznali povečano zlorabo pirotehničnih sredstev, kar povzroča splošno nevarnost in premoženjsko škodo. Župana poudarjata, da so sistemske spremembe nujne za zagotavljanje večje varnosti državljanov in krepitev zaupanja v pravno državo. Iniciativa predstavlja usklajen odziv dveh večjih slovenskih občin na trend naraščanja objestnosti med mladimi. Z naslovitvijo vlade želita župana doseči, da država prevzame aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju zakonskih orodij, ki bodo represivnim organom in socialnim službam omogočila učinkovitejše ukrepanje v primerih deviantnega vedenja mladostnikov.

Hrvaška vlada je na sredini seji sprejela predlog sprememb zakona o ravnanju z nezakonito zgrajenimi objekti, ki bistveno zaostruje pogoje za legalizacijo črne gradnje. Po novem predlogu, ki je bil že poslan v obravnavo v hrvaški sabor, bo mogoče legalizirati le tiste stavbe, ki so bile zgrajene do vključno 21. junija 2011. S tem ukrepom namerava država dokončno ustaviti prakso naknadnega potrjevanja nezakonitih posegov v prostor. Ena izmed ključnih novosti predlagane zakonodaje je tudi ukinitev končnega roka za oddajo zahtevkov za legalizacijo, vendar le za objekte, ki izpolnjujejo strogi časovni pogoj glede datuma izgradnje. Vlada s tem sporoča konec obdobja množičnih legalizacij in poskuša uvesti več reda na področju prostorskega načrtovanja. Objekti, zgrajeni po omenjenem datumu leta 2011, ne bodo imeli nobene možnosti za pridobitev ustreznih dovoljenj po tem postopku. Odločitev vlade sledi dolgotrajnim razpravam o urbanistični problematiki na Hrvaškem, kjer je bila črna gradnja desetletja pereč problem. Novi zakon bo imel neposreden vpliv na številne lastnike nepremičnin, vključno s tistimi, ki so gradili na obalnih območjih. Izvršilna veja oblasti pričakuje, da bodo spremembe prispevale k večji pravni varnosti in preprečile nadaljnje degradiranje naravnega okolja in urbanih središč.

Vlada se je ponovno sestala s predstavniki kmetov, medtem ko opozicija, natančneje Sokratis Famellos (SYRIZA-PS), kritizira premierja Mitsotakisa zaradi neustreznega reševanja kmetijskih vprašanj in srečanj s kmeti, ki zastopajo le sebe. Kmetje nadaljujejo z blokadami že 46 dni in se usklajujejo glede nadaljnjih korakov na vseslovenskem srečanju v Palamasu.

Britansko ministrstvo za delo in pokojnine (DWP) je izplačalo 5.000 funtov pavšalnega zneska na tisoče prejemnikom univerzalnega kredita, ki so bili predhodno na določenih invalidskih nadomestilih, kot je denimo nadomestilo za zaposlovanje in podporo (ESA). Prav tako so bile spremenjene zakonodaje o socialnih prejemkih, kot so univerzalni kredit, pokojninska pomoč in stanovanjska pomoč, kar bo omogočilo večji dostop do teh prejemkov. Posebej je poudarjeno, da odškodnine, prejete zaradi sodnih zmot ali drugih kompenzacij, ne bodo več vplivale na upravičenost do prejemkov. Spremembe vključujejo tudi omogočanje dostopa do prejemkov osebam, ki imajo več prihrankov od dovoljenih pragov.

Nemška vlada je napovedala pomembne zakonodajne spremembe na področju energetike, ki bodo z junijem bistveno olajšale deljenje lokalno proizvedene sončne energije med sosedi v stanovanjskih četrtih. Nova uredba, znana kot "Energy Sharing", je zasnovana z namenom znižanja birokratskih ovir, ki so doslej oteževale neposredno prodajo ali prenos električne energije znotraj lokalnih skupnosti. S tem ukrepom želijo oblasti spodbuditi večjo uporabo obnovljivih virov energije tudi v gosto naseljenih urbanih območjih, kjer posamezniki nimajo lastnih strešnih površin za namestitev fotovoltaičnih sistemov. Sprememba zakonodaje prinaša poenostavljene postopke za registracijo in obračunavanje porabljene energije, kar bo zmanjšalo administrativno breme za upravnike stavb in energetske skupnosti. Do sedaj so bili tovrstni modeli soočeni s kompleksnimi pravili, ki so veljala za velike dobavitelje energije, kar je marsikoga odvrnilo od investicij v skupnostne sončne elektrarne. Po novem bodo pravila prilagojena manjšim enotam, kar bo omogočilo bolj neposredno in stroškovno učinkovito rabo zelene energije neposredno na mestu proizvodnje.

Nemški raziskovalci so na podlagi statističnih podatkov za leto 2024 predlagali uvedbo alternativnih ukrepov namesto tradicionalnih prepovedi vožnje. Podatki razkrivajo, da so vozniki brez veljavnih dokumentov oziroma tisti, ki sploh ne bi smeli sesti za volan, povzročili več kot 7.000 hudih prometnih nesreč. Cilj novih predlogov je zmanjšati število tovrstnih incidentov na cestah s posodobitvijo kaznovalne politike in nadzornih mehanizmov. Strokovnjaki opozarjajo, da sedanja praksa odvzema vozniških dovoljenj očitno ne dosega želenega učinka pri vseh udeležencih v prometu. Namesto zgolj administrativnih prepovedi se zavzemajo za rešitve, ki bi učinkoviteje preprečevale kršiteljem dostop do vozil ali pa jih skozi rehabilitacijske programe hitreje vključile nazaj v varno uporabo cestne infrastrukture. Razprava se osredotoča na iskanje ravnovesja med kaznovanjem in zagotavljanjem splošne varnosti vseh udeležencev.

V Ruski federaciji so 9. januarja začele veljati spremembe zakonika o upravnih prekrških, ki omogočajo kaznovanje voznikov zaradi nepravilne zatemnitve avtomobilskih stekel na vseh vozilih. Nova zakonodaja vključuje tudi vozila, ki so v državo uvožena začasno, kar odpravlja dosedanje pravne vrzeli. Po besedah Jevgenija Mašarova, člana ruske javne zbornice, so te vrzeli predhodno izkoriščali predvsem lastniki vozil, registriranih v državah zunaj Evrazijske ekonomske unije (EAEU). Ukrep je usmerjen v izenačitev pravil za vse udeležence v prometu, ne glede na državo registracije vozila. Ruski organi pregona bodo odslej dosledno preverjali prepustnost svetlobe skozi vetrobranska in stranska stekla, pri čemer morajo vsi vozniki ob vstopu v državo ali vožnji po njej upoštevati predpisane tehnične standarde. Globe so del širših prizadevanj za povečanje varnosti v cestnem prometu in poenotenje nadzora nad tehnično brezhibnostjo motornih vozil na ruskih cestah.

Britanski parlament je 14. januarja 2024 razpravljal o predlaganem dopolnilu k zakonu o javnem redu iz leta 2023, ki bi objekte s področja ved o življenju, vključno s farmacevtskimi obrati in centri za testiranje na živalih, uvrstil med ključno nacionalno infrastrukturo. Predlog bi policiji omogočil širša pooblastila za omejevanje shodov, organizatorjem in udeležencem protestov v bližini teh lokacij pa bi grozilo do 12 mesecev zaporne kazni. Kritiki opozarjajo, da je zakon napisan nejasno in široko, kar bi lahko vplivalo na raznolike oblike protestov, od tistih proti testiranju na živalih do shodov za dostop do zdravil. Znotraj poslanskih vrst, predvsem med laburisti, se je oblikoval precejšen upor proti uporabi sekundarne zakonodaje za širjenje policijskih pooblastil. Okoli 50 poslancev je napovedalo glasovanje proti dopolnilu, saj menijo, da takšen postopek onemogoča ustrezno parlamentarno presojo in javno posvetovanje. Zagovorniki človekovih pravic poudarjajo, da gre za nadaljevanje trenda krčenja prostora za mirno izražanje mnenj, ki se je v Združenem kraljestvu stopnjevalo v zadnjih dveh letih. Organizacija Human Rights Watch je v svojih poročilih že predhodno opozorila, da so nove zakonske podlage policiji dale skoraj neomejeno diskrecijsko pravico pri omejevanju shodov, ki so ocenjeni kot hrupni ali moteči. Trenutni predlog bi lahko dodatno kriminaliziral dolgotrajno uveljavljene taktike mirnega protestiranja, kar po mnenju aktivistov ogroža demokratične standarde v državi. Razprava odraža globok razkol med prizadevanji vlade za zaščito gospodarskih dejavnosti in pravico državljanov do zbiranja.

Glavni minister indijske zvezne države Utar Pradeš, Jogi Aditjanat, je napovedal pomembno spremembo v postopku zaposlovanja v policijskih vrstah za leto 2026. Odločitev vključuje triletno sprostitev starostne meje za kandidate vseh kategorij, ki se potegujejo za 32.679 razpisanih delovnih mest. Ukrep se nanaša na neposredno zaposlovanje za položaje civilne policije in druge enakovredne funkcije znotraj državnih policijskih sil. Sprememba pravilnika naj bi neposredno koristila tisočem mladih kandidatov, ki so zaradi starosti predhodno izgubili možnost prijave na razpise. Vlada Utar Pradeša je s to potezo odgovorila na zahteve prosilcev, ki so čakali na nove zaposlitvene priložnosti v letu 2025 in 2026. Analitiki ocenjujejo, da bo ta korak povečal konkurenco in omogočil širšemu krogu usposobljenih posameznikov vstop v javno upravo.

Peking je ostro obsodil predlog tajvanskih poslancev za spremembo zakonodaje, ki ureja odnose med obema stranema Tajvanske ožine. Chen Binhua, tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve v Pekingu, je v nedeljo poudaril, da tovrstne poteze predstavljajo poskus doseganja formalne neodvisnosti otoka po pravni poti (de jure). Po njegovih besedah takšna dejanja neposredno izzivajo zgodovinska in pravna dejstva, po katerih je Tajvan del Kitajske, ter povečujejo tveganje za izbruh oboroženega spopada. Kitajske oblasti so v svojem odzivu poudarile, da neodvisnost Tajvana pomeni vojno, in izrazile polno zaupanje v sposobnost kitajske vojske, da zatre kakršne koli poskuse odcepitve. Opozorilo prihaja v času, ko so se v Tajvanu pojavile pobude vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za preimenovanje in redefiniranje zakonov o čezmorskih odnosih, kar Peking razume kot namerno provokacijo in spodkopavanje stabilnosti v regiji.

Članka osvetljujeta globoko osebne zgodbe posameznikov, ki se soočajo s terminalnimi boleznimi, in njihovih svojcev. Govori se o želji po dostojanstvenem koncu življenja ter o hudih posledicah, ki jih imajo "slabe smrti" na družine. Poudarjena je potreba po spremembi zakonodaje na področju pomoči pri umiranju, ki bi bolnikom omogočila večjo avtonomijo v zadnjih trenutkih. Izpostavljena je zgodba Maddie Cowey, ki je zbolela pri 18 letih, in Tahnee Driver, 39-letne mamice, ki se bori z rakom debelega črevesja.

Šestnajst organizacij civilnega društva je podprlo zahtevo organizacij HRA, CGO in CŽP za umik predloga zakona o ANB-ju, češ da je bil sprejet brez javne razprave in resno ogroža temeljne pravice državljanov, predvsem pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Združenje pravnikov opozarja na nevarno fazo "zakonodajne iniciative" po hitrem postopku in brez javnega sodelovanja ter mednarodne verifikacije pri posegih v zakon o ANB-ju. Medtem je Odbor za vseobuhvatno izboljšanje volilne reforme Ministrstvu pravde poslal pobudo za spremembe kazenskega zakonika, s ciljem krepitve kazenskopravne zaščite volilne integritete, učinkovitejšega sankcioniranja politične korupcije in večje transparentnosti financiranja političnih subjektov. Predsednik države Milatović kljub pozdravu reformi izpostavlja, da ključna vprašanja ostajajo nerešena in da bi bilo smiselno pridobiti mnenje Beneške komisije.

Okrajno sodišče v Mariboru je ustavilo kazenski postopek zoper obdolženca, ki je bil obtožen kraje mavrične zastave izza vrat knjigarne Mariborka. Razlog za ustavitev postopka je t.i. Šutarjev zakon.

Nemška vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva znatno zaostritev kazni za napade na policiste, gasilce in zdravstveno osebje. Predlog zakona prihaja kot odziv na pogoste incidente, ki so se v preteklosti stopnjevali predvsem med novoletnimi praznovanji, ko so bile intervencijske službe tarče nasilja. Nova zakonodaja cilja na boljšo zaščito tistih, ki zagotavljajo varnost in nujno pomoč državljanom. Besedilo zakonskega predloga se ne osredotoča le na neposredno fizično nasilje, temveč vključuje tudi ukrepe proti oviranju dela reševalnih ekip. Po navedbah vlade so takšne spremembe nujne zaradi naraščajočega trenda nespoštovanja in agresije na terenu, kar neposredno ogroža učinkovitost javnih služb v kritičnih situacijah. Zakon bo v prihodnjih mesecih obravnavan v parlamentarnem postopku.

Na Nizozemskem letos pričakujejo rekordno prodajo pirotehničnih sredstev, saj je to zadnje leto, ko je prodaja potrošniškega ognjemeta v državi še prosto dovoljena. Strokovnjaki opozarjajo, da se bo zaradi povečane količine pirotehnike znatno povečala tudi nevarnost poškodb na avtomobilih. Lastnikom vozil svetujejo preventivne ukrepe, kot so parkiranje v garažah, uporaba zaščitnih pokrival ali umik vozil z ulic, kjer se pričakuje največ praznovanja. Povečana prodaja je posledica prihajajoče prepovedi, ki bo omejila prosto dostopnost tovrstnih izdelkov za širšo javnost, kar je povzročilo povečano povpraševanje v zadnjem obdobju njihove zakonite prodaje.

Grške oblasti so s seznamov študentov odstranile več kot 300.000 neaktivnih oseb, s čimer so uradno število študentov v državi skoraj razpolovile. Ukrep sledi nedavno sprejeti zakonodaji, ki je odpravila desetletja staro prakso dopuščanja podaljšanega vpisa, ki je študentom omogočala teoretično neskončno trajanje študija. Po podatkih ministrstva za izobraževanje so iz evidenc izbrisali 308.605 študentov, ki so bili na štiriletne dodiplomske programe državnih univerz vpisani pred letom 2017. Ministrica za izobraževanje Sofia Zacharaki je ob tem poudarila, da študentski status v nobeni sodobni evropski univerzi ne velja dosmrtno, in izpostavila željo po večji vrednosti diplom. Čeprav se je približno 35.000 oseb že ponovno prijavilo za vpis v letu 2025, nasprotniki reforme iz akademskih krogov opozarjajo, da ukrep ne upošteva posledic hude finančne krize, ki je v preteklem desetletju močno vplivala na študijski proces. Trenutno aktivna študentska populacija v Grčiji šteje nekaj več kot 350.000 študentov na 25 javnih visokošolskih zavodih.

Skupščina Črne gore je potrdila zakonodajne spremembe, ki združujejo lokalne volitve v en sam dan, 13. junija 2027. Poslanci so izglasovali spremembe zakonov o volitvah, lokalni samoupravi ter financiranju političnih strank in volilnih kampanj. Ta odločitev sledi dogovoru med vladajočo koalicijo in opozicijo o volilni reformi, ki med drugim zvišuje kvoto za zastopanost žensk na volilnih listah, s čimer se izpolnjujejo priporočila Evropske unije.

Po poročilih naj bi Ukrajina izvedla napad z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Analiza satelitskih posnetkov je pokazala, da je okoli rezidence nameščenih najmanj 12 sistemov protizračne obrambe. Rusija je napad označila za akt državnega terorizma, profesorica Dragana Mitrović pa je dejala, da z Ukrajino ni več mogoče govoriti. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Zelenski po tem napadu skrivati do konca življenja. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je dejal, da so ruske trditve o napadu izmišljene in služijo kot izgovor za prihodnje napade in miniranje mirovnih pogajanj.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da so ukrajinske oborožene sile ponoči z 91 brezpilotnimi letalniki napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti in da so bili vsi droni uničeni. Ni jasno, ali je bil Putin prisoten v času napada. Zelenski je dejal, da Rusija pripravlja teren za napad na vladne zgradbe v Kijevu.