Francoska vlada pod vodstvom premierja Sébastiena Lecornuja je v petek, 16. januarja 2026, uradno preklicala vse načrtovane parlamentarne razprave o proračunu za leto 2026, ki bi morale potekati do prihodnjega torka. Odločitev je posledica ocene urada predsednika vlade v Matignonu, da je sprejetje proračuna z rednim glasovanjem postalo nemogoče zaradi nenehnega oviranja s strani opozicijskih strank Nepokorna Francija (LFI) in Nacionalni zbor (RN). Vlada je obe stranki obtožila načrtnega sabotaže zakonodajnega procesa. Zaradi nastale politične blokade se sprejetje ključnega finančnega dokumenta države zamika v sredino februarja. Premier Lecornu namerava do torka preučiti možnosti za premostitev krize, pri čemer se odloča med uporabo ustavnega člena 49.3, ki omogoča sprejetje zakona brez glasovanja poslancev, ali izdajo posebne vladne uredbe. Cilj vlade je zagotoviti pogoje, v katerih opozicija ne bi mogla ali želela izglasovati nezaupnice, kar bi vodilo v padec kabineta. Napetosti v narodni skupščini odražajo globoko politično razdeljenost Francije, kjer manjšinska vlada s težavo usklajuje proračunske prioritete z zahtevami radikalne levice in skrajne desnice. Odpoved razprav velja za oster politični korak, s katerim želi izvršilna oblast prevzeti pobudo in preprečiti popolno paralizo državnih financ v prihodnjem letu.

Po podatkih nemškega Zveznega ministrstva za notranje zadeve, ki so bili razkriti na zahtevo stranke Zeleni, imajo desničarski ekstremisti in pripadniki Reichsbürgerjev v Nemčiji več kot 4000 kosov legalnega orožja. Zeleni so to označili za škandal in zahtevajo razorožitev teh skupin.

Vodja poslanske skupine vladajoče stranke Morena Ricardo Monreal je sporočil, da stranka še ni dosegla potrebnega soglasja s koalicijskima partnericama, Delavsko stranko (PT) in Zeleno ekološko stranko Mehike (PVEM), za predložitev napovedane volilne reforme. Monreal je poudaril, da reforma brez podpore teh dveh ključnih zaveznic ne more biti sprejeta, zato si Morena dejavno prizadeva za uskladitev stališč znotraj koalicije. Pri pripravi zakonodajnih sprememb ostaja odprtih več vprašanj, predvsem glede usode sorazmernih mandatov, o katerih koalicija še ni zavzela dokončnega stališča. Kljub napovedanim spremembam je Monreal zagotovil, da predlog ne bo posegal v avtonomijo Nacionalnega volilnega inštituta (INE), kar je bila ena izmed najbolj spornih točk v preteklih javnih razpravah. Politična pogajanja se nadaljujejo v času, ko vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum poskuša utrditi svojo zakonodajno agendo. Monrealova napoved poudarja notranjo dinamiko koalicije, kjer morajo večje stranke kljub znatni parlamentarni moči upoštevati interese manjših partneric, da zagotovijo stabilno večino za ustavne in zakonske spremembe.

Podpredsednik ukrajinske vlade Taras Kačka je zagotovil Evropsko komisijo, da je Ukrajina pripravljena sprejeti nadaljnje zakonodajne ukrepe za uskladitev s standardi Evropske unije. Kačka je med spletnim srečanjem z generalnim direktorjem za sosedsko politiko in pogajanja o širitvi pri Evropski komisiji, Gertom Janom Kopmanom, poudaril, da izpolnjevanje pogojev za članstvo v EU ostaja prednostna naloga države. V okviru pogovora sta obravnavala tudi aktualne zadeve glede Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP).

Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je na nedavni seji soglasno podprla predlog za uvedbo pogoja nekaznovanosti za poslance, ki bi se vnesel neposredno v zakon o poslancih. Odločitev je bila sprejeta ob odsotnosti predstavnikov opozicijskih strank SDS in NSi, kar nakazuje na neenotnost glede zakonodajnega postopka za uveljavitev te spremembe. Zaplet se pojavlja predvsem na pravni ravni, saj predlog za uvedbo enakega pogoja v krovni zakon o volitvah v Državni zbor predhodno ni prejel zadostne podpore. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je ob tem opozorila, da je prav zakon o volitvah tisti temeljni in nosilni akt, ki bi moral urejati vprašanje pasivne volilne pravice oziroma pogojev za kandidaturo. Javna razprava se je v zadnjem obdobju osredotočala na očitne neskladnosti v zakonodaji, kjer se za delovna mesta z nižjo stopnjo odgovornosti v javni upravi, kot so čistilke, zahtevajo potrdila o nekaznovanosti, medtem ko za najvišje funkcije v državi takšne omejitve doslej niso bile sistemsko urejene. Predlagane spremembe poskušajo to anomalijo odpraviti, vendar ostajajo vprašanja o ustavnopravni vzdržnosti takšne ureditve brez spremembe volilne zakonodaje.

Slovenska vlada je na dopisni seji v sredo potrdila predlog zakona o ratifikaciji mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami. S tem sklepom se je Slovenija uradno zavezala k vzpostavitvi pravnega in institucionalnega okvira, ki bo omogočal učinkovito spremljanje in nadzor nad tujimi plovili, ki vplujejo v slovenska pristanišča. Glavni namen nove zakonodaje je preprečevanje vnosa tujerodnih organizmov v Jadransko morje, kar predstavlja pomemben korak pri zaščiti morskega ekosistema. Uvedba strožjega nadzora nad balastnimi vodami je ključna za ohranjanje biotske raznovrstnosti v slovenskem teritorialnem morju, saj ladijske usedline in neprečiščene vode pogosto vsebujejo invazivne vrste, ki lahko resno ogrozijo lokalno floro in favno. Ratifikacija konvencije bo pristojnim organom omogočila izvajanje inšpekcijskih postopkov in zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi ekološkimi standardi. Ukrep hkrati krepi položaj Luke Koper kot okoljsko odgovornega pristanišča v severnem Jadranu. S sprejetjem te pravne podlage se Slovenija pridružuje skupini držav, ki aktivno izpolnjujejo obveznosti v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO). Poleg ekoloških koristi bo ratifikacija zagotovila tudi večjo varnost pomorskega prometa in dolgoročno zmanjšala tveganja za gospodarsko škodo, ki bi jo lahko povzročili invazivni organizmi v ribištvu ali turizmu. Zakon bo zdaj predložen v obravnavo Državnemu zboru.

Tajvanska civilnodružbena organizacija Economic Democracy Union (EDU) je izrazila oster protest proti predlaganim dopolnilom zakona o razvoju oddaljenih otokov, ki jih je vložila poslanka opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Chen Yuzhen. Predlog predvideva vzpostavitev posebnih prostotrgovinskih con na otokih Kinmen, Matsu in Penghu, kar bi po mnenju strokovnjakov omogočilo kitajskim podjetjem izogibanje mednarodnim trgovinskim omejitvam. Opozorila se nanašajo predvsem na nevarnost, da bi otoki postali odskočna deska za pranje izvora kitajskega blaga, ki bi se nato pod oznako 'izdelano na Tajvanu' izvažalo na tuje trge. Kritiki trdijo, da bi takšna zakonodaja resno ogrozila verodostojnost Tajvana v mednarodni trgovini in neposredno škodovala tekočim pogajanjem o carinskih tarifah z Združenimi državami Amerike. Po navedbah predstavnikov EDU bi uvedba teh con oslabila nadzor nad poreklom blaga, kar bi ZDA lahko spodbudilo k uvedbi povračilnih ukrepov ali dodatnih carin na celoten tajvanski izvoz. Zakonski predlog, ki je že prestal obdobje parlamentarnega usklajevanja, bi lahko bil v zakonodajnem dvoru potrjen že v tem tednu, kar stopnjuje pritiske na vlado v Tajpeju, da zaščiti ekonomske interese države pred vplivi Pekinga.

Tajvanski zakonodajni svet je v petek sprejel nov zakon o zaščiti pravic dostavljavcev in upravljanju platform, ki prvič v zgodovini države sistemsko ureja to področje. Ključna določba nove zakonodaje določa, da minimalno plačilo za posamezno dostavo ne sme biti nižje od 45 tajvanskih dolarjev (približno 1,30 evra). Poleg tega zakon zahteva, da urno plačilo dostavljavcev med opravljanjem storitve ne sme biti nižje od 1,25-kratnika nacionalne minimalne plače, znesek pa se bo letno usklajeval z gibanjem najnižjih osebnih dohodkov v državi. Nova zakonodaja platformam nalaga vzpostavitev transparentnih mehanizmov za pritožbe in reševanje sporov glede prekinitve sodelovanja. Platforme bodo morale po novem izplačevati zaslužke vsaj dvakrat mesečno in zagotoviti ustrezno nezgodno zavarovanje za vse aktivne dostavljavce. Sindikati so sprejetje zakona pozdravili kot zgodovinski mejnik, ki prinaša večjo varnost v hitro rastoči panogi digitalnih platform. Ministrstvo za delo je ob tem poudarilo, da je bila ureditev nujna zaradi vse večjih neravnovesij med interesi platform, potrošnikov, trgovcev in samih delavcev v gig gospodarstvu.

Poslanci srbske narodne skupščine so v Beogradu nadaljevali izredno zasedanje, na katerem obravnavajo 25 točk dnevnega reda. Osrednja tema razprave je sveženj petih pravosodnih zakonov, ki jih je formalno predložil poslanec vladajoče Srbske napredne stranke (SNS) Uglješa Mrdić. Predlagane spremembe se nanašajo na delovanje sodstva in tožilstva, kar v javnosti sproža vprašanja o vlogi ministrstva za pravosodje pri pripravi teh dokumentov. Poleg pravosodnih reform zasedanje vključuje tudi postopek imenovanja članov in namestnikov komisije za revizijo ter posodobitev volilnega imenika. Opozicija in kritična javnost sta tekom zasedanja izpostavili tudi vprašanja proračunskega nadzora v Beogradu, ki ga uvaja Mednarodni denarni sklad (MDS), ter vlogo župana Aleksandra Šapića pri upravljanju mestnih financ. Zasedanje se je začelo z rednim delom, namenjenim poslanskim vprašanjem vladi in državnim institucijam. Kljub združeni razpravi o številnih točkah ostaja poudarek na zakonodajnih spremembah, ki bi lahko bistveno vplivale na neodvisnost srbskega pravosodnega sistema in njegovo usklajenost z evropskimi standardi.

Chen Ting-fei je po zmagi na primarnih volitvah DPP izzvala Hsieh Lung-chieja (KMT) za župana Tainana in izrazila prepričanje v zmago. Chen in Hsieh sta se v preteklosti že petkrat srečala na volitvah. Medtem v國民黨 naslednji dan usklajujejo kandidate za župana Taichunga, kjer se za položaj potegujeta Jiang Chi-chen in Yang Qiong-ying. Stranka DPP v Tainanu je izrazila podporo Chen Ting-fei in pozvala k enotnosti za napredek mesta.

Republikanska večina v zgornjem domu ameriškega kongresa je v sredo preprečila sprejetje resolucije o vojnih pooblastilih, ki bi omejila zmožnost predsednika Donalda Trumpa za izvajanje vojaških napadov na Venezuelo in druge države. Odločitev je bila sprejeta po intenzivnem pritisku Bele hiše na skupino petih republikanskih senatorjev, ki so sprva načrtovali podporo demokratskemu predlogu za omejitev izvršilne oblasti. Na koncu sta dva senatorja pod pritiskom spremenila svoje mnenje, odločilni glas proti pa je prispeval podpredsednik ZDA J. D. Vance. Glasovanje odraža trenutno politično dinamiko v Washingtonu, kjer si predsednik Trump prizadeva ohraniti čim širša pooblastila pri vodenju zunanje politike in uporabi vojaške sile. Nasprotniki resolucije so trdili, da bi kakršno koli omejevanje spodkopalo verodostojnost ameriške vojaške grožnje in oslabilo pogajalska izhodišča države v mednarodnih sporih. Na drugi strani so predlagatelji opozarjali na ustavno vlogo kongresa, ki ima po njihovem mnenju edini pravico do razglasitve vojne. S tem rezultatom je predsednik Trump utrdil svojo avtoriteto nad republikanskimi vrstami v senatu, hkrati pa si je zagotovil proste roke pri morebitnih prihodnjih vojaških posredovanjih. Politični analitiki opozarjajo, da bi takšna koncentracija moči lahko privedla do novih napetosti v Latinski Ameriki, zlasti v odnosu do Venezuele, ki ostaja osrednja točka ameriških zunanjepolitičnih pritiskov v regiji.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 231 glasovi proti 195 sprejel zakon o zaščiti delovne sile v Ameriki (H.R. 2550), s katerim so razveljavili izvršni ukaz predsednika Donalda Trumpa. Omenjeni ukaz je več kot milijonu zveznih uslužbencev odvzel pravice do kolektivnih pogajanj, sedanje glasovanje, izsiljeno s peticijo za razrešitev, pa predstavlja pomemben politični poraz za Belo hišo. Uspeh zakona v spodnjem domu je omogočila skupina zmernih republikancev, ki so se pridružili demokratom, kar kaže na poglabljanje razkolov znotraj Republikanske stranke. Republikanski poslanec Thomas Massie je opozoril, da je stranka v kongresu v nestabilnem položaju, saj so zmerni člani praktično prevzeli nadzor nad zakonodajno agendo predsedniku predstavniškega doma Miku Johnsonu. Notranja trenja, ki jih dodatno stopnjujejo vprašanja subvencij za zdravstvo in razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, resno ogrožajo kohezijo stranke pred prihajajočimi vami. Medtem ko se znotraj stranke bije boj za prevlado, demokrati izkoriščajo majhno večino republikancev za uveljavljanje lastnih zakonodajnih ciljev, kar postavlja Trumpovo administracijo v težaven položaj pred napovedano bitko v senatu.

Romunski predsednik Nicușor Dan je v ponedeljek, 5. januarja, sporočil, da je predsedniška administracija v preteklem letu zmanjšala svoje operativne stroške za več kot 20 odstotkov. S tem je bil presežen prvotni cilj, ki ga je predsednik napovedal julija 2025 v okviru širših varčevalnih ukrepov države. Dan je prek družbenih omrežij poudaril, da so prihranki presegli njegove prvotne zaveze, kar predstavlja prispevek k splošnim prizadevanjem za fiskalno disciplino v Romuniji. Uradni podatki kažejo, da so se stroški delovanja predsedniške palače znižali bolj, kot je bilo načrtovano, s čimer želi predsednik pokazati zgled pri racionalizaciji javne porabe. Ta poteza prihaja v času, ko se država spopada s potrebo po krčenju proračunskega primanjkljaja, predsednikov urad pa je s tem uresničil napovedi o varčevanju, ki so bile podane sredi lanskega leta.

Ameriški senat je v četrtek sprejel obsežen proračunski sveženj, s katerim je zavrnil predlog predsednika Donalda Trumpa za drastično, 24-odstotno zmanjšanje sredstev za vesoljsko agencijo Nasa. Novi proračun v višini 24,4 milijarde dolarjev predstavlja le 1,6-odstotno zmanjšanje glede na prejšnje leto, s čimer so senatorji ohranili ključne znanstvene misije, ki bi bile ob uveljavitvi prvotnega predloga ogrožene. Medtem ko je Bela hiša zahtevala skoraj prepolovitev sredstev za direktorat za znanstvene misije, so zakonodajalci zagotovili 7,25 milijarde dolarjev, kar bo omogočilo nadaljevanje večine od 55 načrtovanih projektov. Istočasno se v Washingtonu stopnjujejo pritiski za znatno povečanje obrambnega proračuna. Admiral Daryl Caudle, poveljnik pomorskih operacij, je javno pozval, naj Združene države Amerike za obrambo namenijo več kot štiri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Po njegovih besedah bi ta "nova normalnost" znašala približno 1,25 bilijona dolarjev letno, kar bi po mnenju vojaškega vrha zagotovilo ustrezno stopnjo pripravljenosti in odvračanja v trenutnem geopolitičnem okolju. Predsednik Trump je za leto 2027 že napovedal obrambni proračun v višini 1,5 bilijona dolarjev. Dodatne polemike je povzročila ocena proračunskega urada kongresa (CBO) glede stroškov preimenovanja obrambnega ministrstva v ministrstvo za vojno. Uvedba sekundarnega naziva, ki jo je Trump odredil z izvršnim ukazom, bi lahko stala od 10 do 125 milijonov dolarjev, odvisno od obsega implementacije. Kritiki, med njimi senatorka Tammy Duckworth, opozarjajo, da gre za nepotrebno trošenje proračunskih sredstev, ki bi jih lahko porabili za oskrbo vojnih veteranov ali druge socialne programe. Ministrstvo za obrambo urada CBO še ni seznanilo s podrobnostmi izvedbe preimenovanja, zato končni znesek ostaja negotov.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je ponovno odložilo razglasitev odločitve glede zakonitosti carinskega režima, ki ga je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Predstavniki Bele hiše so ob tem sporočili, da so pripravili alternativne rešitve za primer, če bi sodišče razsodilo proti njihovim trgovinskim ukrepom. Odločitev sodišča ostaja ključna za prihodnjo usmeritev ameriške trgovinske politike in mednarodnih gospodarskih odnosov. Ob tem se je predsednik Donald Trump znašel v središču novega incidenta, ko je med obiskom tovarne avtomobilskega podjetja Ford delavcu pokazal sredinec. Incident se je zgodil po tem, ko ga je delavec označil za zaščitnika pedofilov, kar se nanaša na aktualne kritike glede Trumpovega domnevnega oviranja preiskav o Jeffreyju Epsteinu. Trumpova administracija je namesto preiskave obtožb kritizirala državljana, kar je v ameriški javnosti sprožilo dodatne polemike o odgovornosti predsednika. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med predsednikom in delom javnosti, ki mu očita vpletenost v sporne afere. Kritiki opozarjajo, da se predsednik raje spopada s posamezniki kot pa z institucionalnimi izzivi in preiskavami. Pravna negotovost glede carin in osebni spori predsednika tako še naprej hromijo politično ozračje v državi.

Potek subvencij, ki so zmanjševale stroške zdravstvenega zavarovanja v okviru Zakona o dostopni oskrbi (Affordable Care Act), je povzročil višje stroške za milijone Američanov. Kritiki, vključno z demokrati v kongresu, so za to obtožili republikance.

Odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost in mladino je podprl vladna predloga novel zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja. Prva novela podrobneje opredeljuje nudenje strokovne pomoči učencem, ki še nimajo uradne odločbe o usmeritvi, s čimer se zagotavlja hitrejša obravnava v izobraževalnem procesu. Drugi zakon pa posodablja ureditev priznavanja v tujini pridobljene izobrazbe, kar bo olajšalo postopke za posameznike, ki vstopajo v slovenski šolski sistem ali na trg dela. Člani odbora so obenem zavrnili opozicijski predlog novele zakona o osnovni šoli, ki ga je predlagala stranka SDS. Predlog je predvideval uvedbo ukrepa začasne izključitve učenca iz šole v primerih hujših kršitev ali nasilnega vedenja. Koalicijska večina je predlogu nasprotovala z argumenti, da izključitev ne rešuje osnovnih težav otrok in da bi takšen ukrep lahko vodil v dodatno marginalizacijo mladih. Seja je minila v znamenju razprav o inkluzivnosti slovenske šole in administrativnih poenostavitvah. Medtem ko vlada poudarja pomen strokovne pomoči znotraj šolskega okolja, opozicija opozarja na vse večje izzive pri zagotavljanju varnosti in discipline v razredih. Sprejeta zakonodaja se zdaj seli na plenarno zasedanje Državnega zbora.

Predsednik ruske dume Vjačeslav Volodin je poslance pozval, naj o svojih bolj radikalnih oziroma občutljivih zakonodajnih pobudah najprej razpravljajo v zaprtih krogih, preden jih javno predstavijo ali vložijo v parlamentarni postopek. Volodin je ta predlog podal 14. januarja med delom zasedanja, ki je bil zaprt za medije, kar so potrdili viri znotraj dume. Namen te poteze naj bi bil preprečiti vznemirjanje javnosti ob predlogih, ki še niso usklajeni z vodstvom. Po poročanju ruskih virov si vodstvo spodnjega doma ruskega parlamenta prizadeva za večjo disciplino pri komuniciranju z javnostjo. Volodin želi, da se o »ostrih temah« najprej doseže notranji konsenz, šele nato pa se o njih poroča medijem. S tem bi se izognili nasprotujočim si informacijam in morebitnim negativnim odzivom na nepreverjene zakonske predloge. Takšna navodila nakazujejo na nadaljnje omejevanje transparentnosti delovanja ruskih državnih organov. Čeprav so se poslanci v preteklosti pogosto spopadali z javnimi kritikami zaradi kontroverznih izjav, bo novi protokol po vsej verjetnosti še bolj utišal notranjo politično razpravo in javnosti onemogočil vpogled v zgodnje faze oblikovanja zakonodaje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo prvič po vrnitvi v Belo hišo uporabil predsedniško pravico do veta in s tem preprečil uveljavitev dveh zakonskih predlogov. Prvi zakonski predlog se je nanašal na gradnjo cevovoda za pitno vodo, medtem ko je drugi predvideval razširitev ozemlja indijanskega rezervata. Trumpova poteza odraža njegovo odločenost pri uveljavljanju izvršilne oblasti nad zakonodajnimi predlogi kongresa. Z uporabo veta je Trump ustavil projekta, ki sta bila sprejeta s strani zakonodajalca, vendar se nista ujemala z usmeritvami njegove administracije. Čeprav vsebina projektov naslavlja infrastrukturna in manjšinska vprašanja, se je predsednik odločil za njuno blokado, kar nakazuje na morebitna prihodnja nesoglasja med Belo hišo in kongresom. Dogodek pomeni začetek ponovne uporabe tega ustavnega orodja v njegovem drugem štiriletnem mandatu.

Novi ukrajinski obrambni minister je razkril, da naj bi bilo 200.000 ukrajinskih vojakov odsotnih brez uradnega dovoljenja (AWOL) in da se 2 milijona ljudi izogiba vojaški obveznosti.