Več tisoč zasebnih zdravnikov je v soboto v Parizu protestiralo proti po njihovem mnenju avtoritarnemu omejevanju svobode pri opravljanju njihovega poklica. Protestni shod je sledil enotedenski stavki, ki se je začela 5. januarja, z njo pa so želeli opozoriti na sporne ukrepe v proračunu socialnega zavarovanja. Zdravniki so zavrnili srečanje z ministrico za zdravje in zahtevali neposredne odgovore ter konkretne predloge s strani predsednika vlade Sébastiena Lecornuja. Stavka in ulični protesti so bili usmerjeni predvsem proti novim birokratskim omejitvam, med katerimi je najbolj sporna omejitev prve izdaje bolniškega lista na zgolj en mesec. Zdravniki trdijo, da takšni ukrepi posegajo v njihovo strokovno avtonomijo in otežujejo obravnavo pacientov. Organizatorji so poudarili, da bodo s pritiskom nadaljevali, dokler vlada ne bo predstavila sprejemljivih rešitev, ki bi zagotovile prihodnost zasebnega zdravstva v državi. Dogajanje v Franciji odraža širše nezadovoljstvo v evropskem zdravstvenem sektorju, kjer se vlade spopadajo z naraščajočimi stroški socialnega varstva, zdravniki pa z vse večjimi pritiski na njihovo delo. Današnji shod v francoski prestolnici velja za enega najmnožičnejših izrazov nezadovoljstva zdravstvenih delavcev v zadnjem obdobju, kar postavlja vlado pod precejšen politični pritisk.

Črnogorski minister za zdravje Vojislav Šimun je napovedal, da bo država v letošnjem letu nadaljevala s temeljito preobrazbo zdravstvenega sistema, katere cilj je približevanje evropskim standardom. Kot ključne dosežke preteklega leta je izpostavil zagon novega linearnega pospeševalnika na Onkološkem inštitutu v Podgorici, vrednega skoraj 3,9 milijona evrov, ter posodobitev nujne medicinske pomoči in bolnišničnih kapacitet v Baru, Beranah, Nikšiću, Budvi in Risnu. Istočasno se država spopada z zaostreno stanovanjsko krizo, zaradi katere je Združenje najemnikov Črne gore pozvalo k uvedbi začasnega moratorija na izdajo dovoljenj za nove zasebne stanovanjske projekte. Opozorili so, da kljub obsežni gradnji stanovanja postajajo nedostopna za delovno prebivalstvo, saj cene najemnin in nepremičnin rastejo hitreje od dohodkov. Pozivajo k prednostni izvedbi strategije socialnih stanovanj, ki bi zaščitila javni interes. Na področju varovanja okolja pa je Društvo mladih ekologov Nikšić opozorilo na razkorak med sprejetimi politikami in dejanskim stanjem na terenu. Čeprav je bil sprejet lokalni akcijski načrt za biodiverziteto, ki sistemsko ureja varovanje naravnih vrednot, ekologi poudarjajo, da so za učinkovito zaščito narave nujni pregledna uporaba podatkov, vključevanje lokalne skupnosti in preprečevanje nepremišljenih posegov v prostor.

Avstrijska zvezna ministrica za zdravje Korinna Schumann iz vrst socialdemokratov (SPÖ) je v izjavi za tiskovno agencijo APA poudarila nujnost omejitve naraščajočega trenda privatizacije v zdravstvenem sektorju. Po njenih besedah je ključno okrepiti javno zdravstvo, da bi preprečili nadaljnje širjenje zasebnih ponudb, saj si prizadeva za večjo solidarnost znotraj celotnega sistema. Ministrica je opozorila, da se zdravstveni sektor v zadnjem času spopada z močnim razvojem v smeri privatizacije, ki mu je treba po njeni oceni čim prej postaviti meje. Kot prednostno nalogo je izpostavila krepitev javnih storitev, ki bi morale ostati dostopne vsem državljanom pod enakimi pogoji, ne glede na njihov socialni status. Ob tem se je Schumann dotaknila tudi problematike obravnave bolnikov z boleznijo ME/CFS (sindrom kronične utrujenosti). Čeprav po njenem mnenju pri reševanju tega vprašanja sodelujejo vsi ključni deležniki, priznava, da na tem področju še vedno obstaja precejšnja potreba po dodatnih ukrepih in izboljšavah sistemske oskrbe.

Francoski zdravniki zasebniki in zasebne klinike so nadaljevali obsežno stavko, ki naj bi trajala do 15. januarja. Zaradi protesta so se bolniki po vsej državi spopadali z velikimi težavami pri pridobivanju terminov tako pri splošnih zdravnikih kot pri specialistih. Mouvement de grève, ki zajema širok spekter zdravstvenih storitev, povzroča resne motnje v delovanju zdravstvenega sistema, saj so številne ordinacije ostale zaprte. Stavka je neposreden odziv na predlagane ukrepe v proračunu za socialno varnost za leto 2026, ki vključujejo zniževanje tarif in stroge finančne omejitve. Zdravstvene oblasti so državljane pozvale, naj se v primeru nujnih stanj obrnejo na dežurne službe ali številko nujne pomoči, vendar opozarjajo na preobremenjenost javnih bolnišnic. Sindikati in zdravniška združenja vztrajajo pri svojih zahtevah in opozarjajo, da bodo vladni načrti ogrozili kakovost oskrbe in dostopnost zdravstvenih storitev. Do zaostritve odnosov je prišlo po neuspešnih pogajanjih z ministrstvom za zdravje, ki je celo zagrozilo z možnostjo rekvizicij oziroma prisilnega vpoklica zdravnikov na delovna mesta, da bi zagotovili minimalno oskrbo prebivalstva.

Francoska ministrica za zdravje Stéphanie Rist je v četrtek zvečer sindikatom zdravnikov poslala uradno vabilo na srečanje, ki naj bi potekalo to soboto. Namen srečanja je iskanje rešitve za nastalo krizo, saj zdravniki zasebniki stavkajo že od ponedeljka, svoje nezadovoljstvo pa nameravajo v soboto izraziti še z uličnimi manifestacijami. Ministrica se je na sindikate obrnila v upanju, da bodo skozi dialog naslovili njihove zahteve in prekinili večdnevni zastoj v zdravstvenem sistemu. Stavka, ki po napovedih sindikatov naj ne bi bila omejena le na pretekli teden, temveč bi se lahko nadaljevala še več dni, močno hromi dostop do zdravstvenih storitev v državi. Zdravniki zahtevajo boljše delovne pogoje in prevrednotenje svojih storitev, pri čemer poudarjajo, da so trenutne razmere nevzdržne za dolgoročno delovanje zasebnega zdravstvenega sektorja. Sobotni protesti naj bi služili kot dodaten pritisk na vlado, medtem ko ministrica poskuša vzpostaviti vzporeden kanal za pogajanja. Čeprav so pogovori predvideni prav na dan napovedanih protestov, za zdaj še ni jasno, ali bodo sindikati vabilo sprejeli oziroma ali bo srečanje zadostovalo za preklic nadaljnjih sindikalnih aktivnosti. Vladna stran poudarja pripravljenost na prisluhnitev, vendar so zdravniške organizacije v svojih napovedih zaenkrat neomajne. Razvoj dogodkov bo odvisen od vsebine sobotnih pogajanj in pripravljenosti obeh strani na kompromis glede ključnih finančnih in organizacijskih vprašanj.

Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Hrvaško združenje bolnišničnih zdravnikov (HUBOL) sta ostro kritizirala nova navodila ministrstva za zdravje glede dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki naj bi začela veljati z novim letom. Združenji opozarjata, da dokument, ki je bil poslan ravnateljem bolnišnic, ni pravno zavezujoč in uvaja neenake kriterije za zaposlene v javnem zdravstvu. Po njunem mnenju gre za poskus prelaganja odgovornosti z zdravstvene administracije na vodstva posameznih zdravstvenih zavodov. Predstavniki zdravnikov izpostavljajo, da bi moralo biti področje dela pri zasebnih ponudnikih urejeno s sistemsko zakonodajo, ne pa z navodili, ki dopuščajo različne interpretacije. Takšna praksa bi po njunih navedbah lahko privedla do samovolje ravnateljev in neenake obravnave zdravnikov glede na bolnišnico, v kateri so zaposleni. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Vilija Beroša se na očitke o pravni praznini navodil še ni podrobneje odzvalo, medtem ko strokovna javnost opozarja na tveganje dodatnega slabljenja javnega zdravstvenega sistema.

Predsednik nemškega združenja zdravnikov obveznega zdravstvenega zavarovanja (KBV) Andreas Gassen se je pridružil pozivom k ponovni uvedbi neposrednih plačil oziroma participacij za bolnike ob obisku zdravnika. Predlog predvideva, da bi bolniki ob vsakem obisku ambulante plačali določen znesek, kar naj bi razbremenilo finančno podhranjen zdravstveni sistem in zmanjšalo število nepotrebnih obiskov v ordinacijah. Gassen poudarja, da so reforme nujne zaradi vse večjega finančnega pritiska na zdravstvene blagajne. Kritiki predloga opozarjajo, da tovrstni ukrepi v preteklosti niso prinesli želenih dolgoročnih rezultatov in da zgolj finančne dajatve ne morejo rešiti strukturnih težav zdravstva. Podoben sistem je v Nemčiji že obstajal, vendar so ga zaradi visoke administrativne obremenitve in minimalnih učinkov na končno stabilnost sistema ukinili. Analitiki poudarjajo, da bi nemško zdravstvo namesto ponovnega uvajanja pristojbin potrebovalo korenite reforme, ki bi naslovile organizacijsko učinkovitost in dolgoročno vzdržnost financiranja brez dodatnega obremenjevanja zavarovancev.

Minnesota je prejela 193 milijonov dolarjev od zveznega programa za podeželsko zdravstvo. Sredstva, dodeljena Ministrstvu za zdravje Minnesote, bodo namenjena predvsem širitvi kadrov v podeželskem zdravstvenem sektorju.

Spodnjesaški minister za zdravje Andreas Philippi je ponovno izpostavil načrte za skrajšanje čakalnih dob na specialistične preglede. Poudaril je, da se morajo dolge čakalne dobe končati in da bo storil vse, kar je potrebno, da se to uresniči.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je izpostavilo nujnost sistemske razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom za zagotovitev dolgoročne stabilnosti in vzdržnosti javnega sistema. Poziv prihaja po odločitvi ustavnega sodišča, ki je del zakona o zdravstveni dejavnosti spoznalo za neustavnega. V združenju poudarjajo, da je brez jasnih pravil ogrožena prihodnost dostopnega javnega zdravstva v državi. Predstavniki združenja so navedli, da spoštujejo sodno odločitev, vendar hkrati opozarjajo na operativne in strukturne težave, ki nastajajo zaradi nejasnih razmerij. Cilj predlaganih sprememb je vzpostavitev pogojev, ki bi omogočili učinkovito delovanje javnih zavodov ob hkratnem definiranju vloge zasebnih izvajalcev. Po njihovem mnenju je to ključni korak za preprečevanje odliva kadra in zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov.

Republikance skrbi, da bo Trumpovo zbiranje sredstev s super PAC-om MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, izčrpalo denar za vmesne volitve. Strokovnjaki menijo, da bi lahko slabo gospodarsko upravljanje Trumpa negativno vplivalo na uspeh republikancev. Republikanski kongresnik poziva svoje kolege, naj ne bodo več 'lakeji' Trumpa in naj uveljavljajo ustavno moč. Vrhovno sodišče kaže razpoke med konservativnimi sodniki v pomembnem primeru, ki bi lahko Trumpu dal nove pristojnosti nad neodvisnimi agencijami.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami za ameriški kongres leta 2026 spopada z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo številne upokojitve vidnih članov in upad javnomnenjske podpore. Zaradi ozke večine v predstavniškem domu in zgodovinske težnje, da vladajoča stranka na vmesnih volitvah izgubi sedeže, znotraj stranke vlada pesimizem. K temu prispevajo tudi notranja nesoglasja glede zdravstvene politike in neuspešno komuniciranje dosežkov administracije predsednika Donalda Trumpa, ki se hkrati sooča z očitki o poskusih manipulacije volilne zakonodaje in neprimernem vmešavanju v lokalne kampanje. Demokrati medtem krepijo svoje vrste in po zmagah na nekaterih posebnih volitvah, kot je nedavni uspeh v Iowi, napovedujejo t. i. modri val. Dodatno težavo za republikance predstavlja iztek subvencij za zdravstveno zavarovanje, kar je povzročilo strm porast stroškov za milijone Američanov. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi trenji in odhodi ključnih akterjev, vključno z odstopom kongresnice Marjorie Taylor Greene, analitiki opozarjajo, da bi lahko rezultat letošnjih kongresnih volitev korenito spremenil razmerje moči v Washingtonu in vplival na nadaljnjo politiko Bele hiše, zlasti glede vprašanj zunanje pomoči in gospodarskih reform.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami leta 2026 spopada z resno notranjo krizo, ki jo zaznamujejo zgodovinsko število upokojitev poslancev in nizka javnomnenjska podpora predsedniku Donaldu Trumpu. Po zadnjih podatkih je namero o odstopu ali neponovni kandidaturi izrazilo že 53 članov kongresa, od tega 30 republikancev, kar resno ogroža njihovo tesno večino v predstavniškem domu. K pesimizmu v konservativnem taboru prispevajo tudi nedavni porazi na lokalnih volitvah, zlasti v zvezni državi Iowa, kjer so demokrati dosegli prepričljivo zmago v okrožjih, ki so bila prej politično precej bolj izenačena. Dodatne težave za republikance predstavlja prenehanje veljavnosti zdravstvenih subvencij iz obdobja pandemije, kar je povzročilo strmo povišanje premij zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov. Medtem ko demokrati za nastalo situacijo krivijo republikansko blokado v kongresu, se znotraj Republikanske stranke krepijo spori glede prihodnje strategije in odnosa do Trumpove politike. Predsednik Trump po navedbah kritikov s svojimi posegi v prerazporejanje volilnih okrajev in pritiski na strankarske kolege dodatno poglablja razkol, kar bi ob vztrajanju nizke podpore lahko vodilo v tako imenovan »modri val« oziroma obsežno zmago demokratov na novembrskih volitvah.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se spopada z resno krizo vodenja in strategije, medtem ko se pripravlja na kongresne volitve leta 2026. Vodilni predstavniki stranke v predstavniškem domu in senatu opozarjajo na težave pri posredovanju strankarskih dosežkov javnosti, kar se dogaja v času, ko se ameriški državljani soočajo z napovedanim zvišanjem zdravstvenih premij zaradi izteka subvencij iz obdobja pandemije. Notranja razhajanja so se še poglobila zaradi sporov glede zdravstvene politike in objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar hromi delovanje v Washingtonu in povzroča odhode poslancev. Analitiki poudarjajo, da so nedavne posebne volitve v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman prepričljivo premagala republikanskega tekmeca v okrožju, ki so ga republikanci močno napadali, jasen signal za alarm. Profesor Igor Aizenberg z univerze Manhattan opozarja, da bo prihajajoče leto v znamenju kampanje, v kateri bi se nekateri republikanski kongresniki lahko uprli politiki Bele hiše pod vodstvom Donalda Trumpa, zlasti glede vprašanj pomoči Ukrajini. Ti notranji pritiski in neenotnost glede ključnih zunanjepolitičnih vprašanj bi lahko resno vplivali na zakonodajno moč stranke in njene obete na prihajajočih volitvah.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z resno notranjo krizo in pesimističnimi napovedmi pred prihajajočimi kongresnimi volitvami leta 2026. Vodilni predstavniki stranke opozarjajo na t. i. modri val, ki bi lahko demokratom prinesel prevlado v kongresu, medtem ko se republikanci spopadajo z rekordnim številom upokojitev in odstopov svojih poslancev. Do sedaj je namero o odhodu iz kongresa izrazilo že več kot 50 zakonodajalcev, med katerimi so vidna imena, kot je Marjorie Taylor Greene. Notranji spori glede zdravstvene reforme in razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu so dodatno oslabili moralo v stranki. K volilnemu pesimizmu prispevajo tudi nedavni porazi na lokalni ravni, predvsem v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman prepričljivo zmagala v okrožju, ki je veljalo za ključno bojišče. Hkrati se republikanci soočajo z gnevom volivcev zaradi izteka subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru programa Obamacare, kar je povzročilo drastično povišanje premij za milijone Američanov. V New Yorku je položaj župana zasedel demokratični socialist Zohran Mamdani, kar nakazuje na premik volilnega telesa v levo, medtem ko poskusi republikancev po gerrymanderingu oziroma preoblikovanju volilnih okrajev v državah, kot je Indiana, naletijo na močan odpor in neuspehe.

Republikanska stranka se ob vstopu v leto 2026 sooča z resno politično krizo in tveganjem za zgodovinski poraz na prihajajočih vmesnih volitvah v ameriški kongres. Čeprav republikanci trenutno ohranjajo tesno večino v predstavniškem domu, zgodovinski trendi in trenutna javnomnenjska podpora kažejo na možnost t. i. modrega vala, ki bi lahko demokratom vrnil oblast. Položaj stranke dodatno otežujejo številne napovedane upokojitve vidnih poslancev; do zdaj je odstop ali neponovno kandidaturo napovedalo že 30 republikancev, vključno z nekaterimi ključnimi imeni, kar je v določenih primerih posledica nezadovoljstva z notranjo dinamiko stranke in vplivom predsednika Donalda Trumpa. Demokrati napovedujejo volilno zmago tudi zaradi izteka subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru Zakona o dostopni oskrbi (ACA), kar bo po ocenah povzročilo drastičen skok premij za milijone Američanov. Medtem ko se republikanci v kongresu spopadajo z notranjimi razkoli glede zdravstvene politike in dostopa do datotek Jeffreyja Epsteina, so nedavne posebne volitve v Iowi, kjer je demokratska kandidatka Renee Hardman premagala republikanskega tekmeca za več kot 40 odstotnih točk, poslale opozorilen signal republikanski strategiji. Predsednik Trump medtem poskuša vplivati na potek volitev s prerazporejanjem volilnih okrajev in posegi v delovanje demokratično vodenih mest, kar kritiki označujejo za poskus manipulacije volilne pokrajine.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Donald Trump je zavrnil pomilostitev Seanu "Diddyju" Combsu, ki je zaprosil za pomilostitev preko pisma. Zavrnil je tudi pomilostitev Samu Bankman-Friedu (SBF), ustanovitelju FTX.