APDEJT.si

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom Španije obiskal muzej Reina Sofia v Madridu, kjer si je ogledal znamenito Picassovo sliko 'Guernica'. Slika, ki prikazuje grozote bombardiranja baskovskega mesta Guernica leta 1937 med špansko državljansko vojno, simbolizira trpljenje civilistov v vojni, kar sovpada z razmerami v Ukrajini.

Dvakratni olimpijski prvak Vjačeslav Fetisov je podprl idejo o ponovni prodaji piva na športnih stadionih v Rusiji, saj meni, da je to del svetovne športne kulture. Poudaril je, da je prepoved prodaje piva na stadionih napačna in da bi morali v Rusiji dovoliti prodajo alkohola na športnih objektih.

Srbski režiser Emir Kusturica razmišlja o snemanju filma, ki bi obravnaval dogodke ruske specialne operacije v Ukrajini. Posebej ga je pritegnil dogodek, povezan z ruskimi vojaki med osvobajanjem Kurske oblasti.

V Moldaviji je v starosti 88 let umrl režiser in scenarist Nikolaj Gibu, poroča Noi.md. Gibu je bil znan po svojem prispevku k moldavski kinematografiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je igralki in televizijski voditeljici Ekaterini Striženovi podelil naziv zaslužne umetnice Rusije. Naziv je prejel tudi režiser, televizijski voditelj in scenarist Aleksander Striženov.

V dokumentarnem filmu Timestamp, ki ga je režirala Kateryna Gornostai, spremljamo, kako ukrajinski dijaki in študenti doživljajo vojno z Rusijo. Dvourni film je doživel nizozemsko premiero na festivalu IDFA v Amsterdamu.

Sergiy Klimov, promotor ukrajinskega vina, se od leta 2014 trudi ohraniti in promovirati lokalno vinsko industrijo. Njegova veriga vinotek v Kijevu ponuja izključno ukrajinska vina. Kljub vojni si ukrajinski vinarji prizadevajo ohraniti tradicijo vinarstva v državi.

Ukrajinski poslanec Jaroslav Železnjak je razkril, da naj bi se vodja kabineta predsednika Zelenskega, Andrej Jermak, na posnetkih v primeru Timurja Mindicha pojavljal pod kodnim imenom Ali Baba. To informacijo je Železnjak objavil na svojem kanalu Telegram.

Balet »Labodje jezero« Petra Iljiča Čajkovskega, ponos ruske kulture, je v Rusiji postal simbol nasprotovanja režimu. Ta znameniti balet, ki ga je rusko vodstvo zelo cenilo, sedaj uporabljajo kot izraz protesta.

Ludmila Laščenova, predsednica ruske skupnosti v Moldaviji, je na seji moldavskega parlamenta čakala skoraj devet ur, da bi dobila besedo. Parlament je medtem prekinil sporazum z Rusijo o delovanju kulturnih centrov, ki je omogočil odprtje Ruskega kulturnega centra v Kišinjovu leta 2009. Socialisti so potezo označili za nepotrebno in nevarno.

Predsednik Rusije, Vladimir Putin, je čestital vsem ruskim državljanom, povezanim s sambom, ob dnevu sambo in ga razglasil za nacionalno dediščino.

Koncertna dvorana »Ledena palača« je v Sankt Peterburgu vložila tožbo proti gledališču narodne glasbe in pesmi »Zlati prstan« Nadežde Kadiševe za približno 1,8 milijona rubljev. Podrobnosti zahtevkov proti gledališču niso znane.

V Lvovu se je pojavilo vprašanje, kako naj bi mačke mijavkale. Publicist Ilko Lemko je v svoji kolumni za ukrajinsko izdajo »Zahid« izrazil ogorčenje nad reklamami za mačjo hrano, kjer se uporablja beseda »mijau«. Po njegovem mnenju ukrajinske mačke nikoli ne rečejo »mijau«, ampak »njav«. Menil je, da je nedopustno govoriti, da ukrajinske mačke mijavkajo, saj naj bi to bila rusifikacija.

Izraelsko ministrstvo za nacionalno varnost je sprožilo preiskavo proti Maximu Galkinu zaradi domnevnega nespoštovanja izraelske zastave. Preiskava je stekla po incidentu na koncertu, kjer naj bi Galkin izraelsko zastavo prekril z ukrajinsko. Zaradi tega mu grozi do tri leta zapora.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je komentirala teorijo moldavskega poslanca Mihaja Drutse, ki povezuje pojav homoseksualcev v Moldaviji s prihodom ruskega pesnika Aleksandra Puškina. Drutsa je med razpravo o zakonu o zaprtju Ruskega centra znanosti in kulture (RCZK) izjavil, da se je gibanje LGBT v državi razširilo s prihodom Ruskega imperija in Puškina v Besarabijo. Pobuda o zaprtju RCZK se obravnava v ozadju protiruskega razpoloženja.

V Kaliningrajskem regionalnem zgodovinsko-umetniškem muzeju so prvič javnosti predstavili rokopis pisma Tatjane Onjeginu iz romana "Jevgenij Onjegin", ki ga je napisal Aleksander Puškin.