Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.

V več mestih po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu ustrelil Renee Nicole Good. Administracija predsednika Donalda Trumpa je kljub naraščajočim napetostim odločno podprla ravnanje zveznih organov in hkrati blokirala poskuse zvezne države Minnesota, da bi neodvisno raziskala dogodek. Podpredsednik JD Vance je javno stopil v bran agenciji ICE, medtem ko so vladni uradniki kritizirali pokojno žensko, kar je dodatno razvnelo strasti med protestniki. Dogodek je povzročil globok spor med lokalnimi voditelji Minnesote in zvezno oblastjo. Lokalni predstavniki zavračajo trditve zveznih oblasti o samoobrambi in jih označujejo za dezinformacije, medtem ko je ministrica za pravosodje Pam Bondi protestnike v Minnesoti opozorila, naj se ne približujejo zveznim agentom. Razmere ostajajo napete, saj se protesti širijo po celotni državi, pričevanja očividcev pa so v neposrednem nasprotju z uradno razlago dogodka. Streljanje se je zgodilo v času že tako povečanih družbenih trenj, povezanih z delovanjem zveznih agencij pod novo administracijo. Odločitev Trumpove vlade, da prepreči državno preiskavo, je sprožila ustavno-pravne razprave o pristojnostih zveznih in državnih organov. Številni kritiki poudarjajo, da takšna poteza spodkopava zaupanje javnosti v pravosodni sistem in povečuje tveganje za nadaljnje nasilje na ulicah ameriških mest.

Tožilstvo v Seulu je v četrtek zahtevalo nalog za aretacijo konservativnega aktivista in pastorja Jeona Kwang-hoona, ki je obtožen spodbujanja nasilnih nemirov pred sodiščem v podporo nekdanjemu predsedniku Yoonu Suk Yeolu. Jeon, ki vodi cerkev Sarang Jeil, naj bi januarja lani aktivno pozival k vdoru v prostore okrožnega sodišča v zahodnem Seulu ter oviral uradne osebe pri opravljanju dolžnosti. Preiskovalci trdijo, da je bila njegova vloga ključna pri organizaciji protestnikov, ki so nasprotovali podaljšanju pripora za nekdanjega voditelja države. Nasilni dogodki so se odvili 19. januarja lani, ko je sodišče odločalo o usodi Yoona Suk Yeola zaradi njegove razglasitve izrednih razmer decembra 2024. Protestniki so po navedbah tožilstva pod pastorjevim vplivom izvajali pritisk na pravosodne organe in povzročali materialno škodo. Pastor Jeon se je v preteklosti že večkrat spopadal s pravnim sistemom zaradi svoje politične dejavnosti in organiziranja množičnih shodov, ki so pogosto presegali zakonske okvire. Postopek proti pastorju predstavlja nadaljevanje pravosodnih prizadevanj za razjasnitev odgovornosti za destabilizacijo države po neuspeli razglasitvi vojnega stanja. Če bo nalog za aretacijo potrjen, bo to pomemben korak v smeri kaznovanja radikalnih skupin, ki so s silo poskušale vplivati na delo neodvisnih sodišč. Primer še naprej močno deli južnokorejsko javnost, kjer so napetosti med privrženci nekdanjega predsednika in zagovorniki pravne države še vedno prisotne.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti, ki jih spremljajo poročila o domnevnem prestopu nekaterih policijskih enot na stran protestnikov. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo stopnjevanje upora proti tamkajšnjim oblastem, medtem ko se varnostne sile soočajo z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe in konec represije. Istočasno se na Tajvanu poglablja politični razkol v parlamentu, kjer opozicija zavrača obravnavo državnega proračuna. Takšno ravnanje je sprožilo val kritik v javnosti, saj državljani opozarjajo na negativne posledice za delovanje države in javnih služb. Ankete na ulicah kažejo na naraščajočo jezo nad politiki, ki po mnenju volivcev prejemajo plačo, a ne opravljajo svojega dela, kar ohromlja tajvansko demokracijo v kritičnem času. Na področju zunanje politike pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te zavzel neposredno držo pri zaščiti tajvanske suverenosti, kar je sprožilo ostre odzive nekaterih opozicijskih poslancev. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so retorični napadi opozicije v prid kitajskim interesom, saj Kitajsko označujejo za sovražno državo, ki ogroža stabilnost v regiji. Politična razhajanja glede varnostnih vprašanj še dodatno zapletajo notranjo stabilnost otoka.

Tožilstvo za organizirani kriminal zahteva tri leta zapora za ministra za kulturo Nikolo Selakovića zaradi zlorabe uradnega položaja in ponarejanja uradnih dokumentov v aferi "Generalštab". Prav tako zahteva dve leti in pol zapora za vršilko dolžnosti sekretarja Ministrstva za kulturo Slavico Jelačo ter zaporno kazen tudi za vršilca dolžnosti direktorja Republiškega zavoda Gorana Vasića. Selaković naj bi po začetku postopka tožilstvo obtoževal, da deluje po nalogu neimenovanih centrov moči. Sojenje je predvideno za 4. februar.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Vrhovno tožilstvo v Tajvanu je 5. januarja 2026 uradno vložilo pritožbo na odločitev višjega sodišča, ki je županjo mesta Hsinchu, Gao Hongan, oprostilo obtožb korupcije. Gao Hongan je bila na prvi stopnji obsojena na sedem let in štiri mesece zapora zaradi domnevne goljufije s sredstvi za plače in nadure svojih asistentov v času, ko je služila kot poslanka v parlamentu med letoma 2020 in 2022. Višje sodišče je decembra lani to sodbo razveljavilo in jo spoznalo za krivo le ponarejanja uradnih listin, za kar ji je prisodilo šest mesecev zaporne kazni z možnostjo plačila denarne kazni. Tožilstvo vztraja, da je Gao zavestno preslepila javne uslužbence in si protipravno pridobila približno 110.000 tajvanskih dolarjev (okoli 3.100 evrov). Primer je povzročil precejšnje politične pretrese, saj je bila Gao po prvostopenjski obsodbi suspendirana s položaja županje, nato pa se je decembra 2025 nanj vrnila. Pritožba na tretjestopenjsko sodišče pomeni novo negotovost za njeno politično kariero in morebitno vnovično kandidaturo. V ločenem primeru je tožilstvo v Taipeju vložilo obtožnico proti Luju Yixiangu, lastniku gostinske verige Ming Xiang Yuan, in še 34 osebam zaradi suma pranja denarja. Obtoženi naj bi prek plačilnega sistema HERO PAY štiri leta prali denar za spletne igralnice na Kitajskem, Japonskem in v Indiji. Skupni znesek opranega denarja naj bi znašal kar 30,6 milijarde tajvanskih dolarjev. Tožilstvo za Luja predlaga kazen devetih let in šestih mesecev zapora.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.

Po ZDA so se razširili protesti zaradi usodnega streljanja v Minneapolisu, kjer je agent ICE ubil 37-letno žensko. Protesti so potekali tudi v Milwaukeeju, Richmondu in Detroitu, kjer so se zbrali protestniki, prižigali sveče in zahtevali odgovornost za dejanje agenta ICE. V Richmondu so protestniki obsodili streljanje neoborožene ženske. V Detroitu je incident sprožil zaskrbljenost glede ravnanja agentov ICE.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Donald Trump se je norčeval iz indijskega premierja Narendra Modija, George Conway pa je kritiziral njegovo administracijo, rekoč da jo vodi kot "mafijsko operacijo". Pojavile so se tudi polemike glede Trumpovih prizadevanj za prevzem Grenlandije, pri čemer so se pojavila vprašanja o možni uporabi vojaške sile. Senator Mark Kelly je bil deležen ostrega napada Trumpa, ki pa se mu je vrnil kot bumerang.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih ameriške administracije sta bila oba zajeta v Caracasu in prepeljana v Združene države Amerike, kjer se bodo proti njima začeli sodni postopki. Operacija predstavlja vrhunec večletnih napetosti in obtožb o narkoterorizmu, ki jih je Washington uperil proti Madurovemu režimu. Predsednik Dominikanske republike Luis Abinader je v odzivu na dogodke ponovno poudaril, da njegova država Madura nikoli ni priznala za legitimnega predsednika, ter izrazil neomajno podporo demokratičnim procesom v Venezueli. Hkrati je dominikansko zunanje ministrstvo pozvalo svoje državljane v Venezueli k skrajni previdnosti, saj se država nahaja v negotovem prehodnem obdobju. Številni venezuelski izgnanci v tujini so zajetje proslavili kot začetek konca dolgotrajne krize, čeprav nekateri opozarjajo, da so na prostosti še vedno drugi visoki predstavniki režima, kot je Diosdado Cabello. Maduro, ki je državo vodil več kot desetletje po smrti Huga Cháveza, je Venezuelo popeljal v globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij že objavil fotografije Madura v priporu, s čimer je potrdil uspeh operacije, ki korenito spreminja geopolitično sliko Latinske Amerike.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila 3. januarja 2026 zajeta v obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, je povzročila val odzivov med venezuelskimi skupnostmi doma in v tujini. Medtem ko so Venezuelci, ki živijo v Dominikanski republiki, novico o zajetju proslavljali z upanjem na konec dolgoletne krize, v nekaterih delih Venezuele, kot je zvezna država Yaracuy, prevladuje strah pred negotovo prihodnostjo in morebitnim stopnjevanjem nasilja. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici, Maduro pa se trenutno nahaja v ameriškem priporu. Kljub navdušenju nad Madurovo aretacijo številni opozicijski privrženci opozarjajo, da bi morali biti procesuirani tudi drugi visoki predstavniki režima, zlasti Diosdado Cabello. Diplomatski odnosi v regiji so se močno zaostrili, saj je Mehika svoje državljane pozvala k izogibanju potovanj v Venezuelo, države, kot sta Kitajska in Rusija, pa so nad ameriškim posredovanjem izrazile globoko zaskrbljenost.

V prestolnici Venezuele, Caracas, se je na tisoče ljudi zbralo na množičnih protestih po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Do demonstracij je prišlo po uradnih navedbah venezuelskih oblasti o ujetju predsednika, kar je sprožilo aktivacijo ustavnih mehanizmov države. K protestom je javno pozval tudi sin odstavljenega voditelja, poslanec Nicolás Maduro Guerra, ki je podpornike pozval k zasedbi ulic v znak odpora proti ameriškemu posredovanju. Napetosti v državi so se stopnjevale že dalj časa, današnji dogodki pa predstavljajo vrhunec politične krize in neposrednega konflikta z Washingtonom. Medtem ko oblasti v Caracasu dogodek označujejo za ugrabitev in kršitev suverenosti, so privrženci vladajoče stranke preplavili mestna središča, kjer zahtevajo vrnitev Madura na oblast. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj so institucije v stanju pripravljenosti, poročila o usodi Madura pa so v središču mednarodne pozornosti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil pridržan v operaciji ameriških oblasti v Caracasu, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in politično vrenje v regiji. Operacija, ki so jo podprle Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, sledi dolgoletnim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem in trgovino z drogami. Pridržanje Madura in njegove soproge je povzročilo ostre delitve; medtem ko nekateri latinskoameriški voditelji dogodek označujejo za barbarsko dejanje, opozicija v Venezueli vidi priložnost za politično tranzicijo. Honduraška predsednica Xiomara Castro je ostro obsodila dejanje ZDA in ga označila za "barbarstvo", ob tem pa izrazila solidarnost z Madurom. Nasprotno je argentinska podpredsednica Victoria Villarruel pozdravila novico o zajetju in izrazila upanje na "ponovno rojstvo" Venezuele. V javnosti se je po daljšem času ponovno pojavila tudi opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki je državljane pozvala k aktivaciji in poudarila, da mora vodenje države kot legitimni predsednik takoj prevzeti Edmundo González Urrutia. Razmere v državi ostajajo napete, saj se pričakujejo nadaljnji pravni postopki pred ameriškim pravosodjem.

V Italiji so se z začetkom leta 2026 močno zaostrile politične napetosti glede napovedanega referenduma o reformi pravosodja. Ker parlamentu ob sprejetju reforme ni uspelo doseči dvotretjinske večine, je ljudsko glasovanje postalo obvezno, vprašanje datuma izvedbe pa je postalo predmet strateških prepirov. Italijanska vlada si prizadeva za čim zgodnejši termin, medtem ko opozicija in Visoki svet sodstva (CSM) poskušata postopek zavleči. Nasprotniki reforme želijo s podaljševanjem rokov ohraniti trenutni sistem volitev v sodniške organe in se izogniti novim pravilom, ki bi omejila vpliv interesnih skupin znotraj sodstva. Kampanja se je začela z ostrimi obtožbami o zavajanju javnosti, saj so se na železniških postajah pojavili plakati z napisi, da reforma sodnike podreja politiki, kar zagovorniki sprememb označujejo za neresnico. Sporne vsebine trdijo, da reforma krši neodvisnost sodstva, čeprav 104. člen italijanske ustave ostaja nespremenjen. Zagovorniki reforme, vključno s stranko Forza Italia in fundacijo Luigi Einaudi, so te navedbe označili za informacijsko prevaro in poudarjajo, da je ločitev sodniških in tožilskih karier nujen korak za ozdravitev sistema. Končno odločitev o datumu referenduma, ki bo predvidoma marca, bo moral sprejeti predsednik države Sergio Mattarella.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis je ostro obsodil stališča opozicijskih strank SYRIZA in PASOK glede nedavne aretacije venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani Združenih držav Amerike. Marinakis je v uradni izjavi opoziciji očital ideološko zaslepljenost in plitkost, ki po njegovih besedah prevladujeta nad odgovornostjo, ki jo zahtevajo trenutne mednarodne okoliščine. Kritika je sledila po tem, ko je premier Kiriakos Micotakis podal izjave o razvoju dogodkov v Venezueli, na kar sta se odzvali obe največji opozicijski stranki. Vladni predstavnik je izpostavil, da je bil odziv stranke SYRIZA pričakovan zaradi njenih dolgotrajnih vezi z Madurovim režimom, medtem ko je stališče stranke PASOK označil za posebej problematično. Marinakis je poudaril, da PASOK v svoji izjavi ni niti z besedo omenil diktatorske narave Madurovega režima, kar je sicer izpostavila večina evropskih voditeljev in visokih uradnikov. Po mnenju grške vlade takšna drža opozicije kaže na pomanjkanje državniške drže pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih in neusklajenost s širšim evropskim konsenzom o vprašanju Venezuele.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Venezuelske varnostne sile so pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je sprožilo buren odziv tako doma kot v tujini. Venezuelski izseljenci v mestu Huancayo v Peruju in na jugu Floride v Združenih državah Amerike so novico o njegovem zajetju pospremili z množičnimi uličnimi proslavljanji, ki so minila v znamenju petja in veselja. Nasprotno so v domovini predstavniki kulturnega sektorja pod okriljem gibanja Gran Misión Viva Venezuela ostro obsodili aretacijo in zahtevali takojšnjo izpustitev predsednika ter njegove žene. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti in mednarodnega pritiska na Madurov režim, ki so ga v preteklih letih zaznamovale številne sankcije in obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti. Medtem ko nasprotniki režima v tujini vidijo aretacijo kot korak k demokratičnim spremembam, uradne institucije znotraj države pozivajo k narodni enotnosti in solidarnosti. Položaj v Venezueli ostaja negotov, saj aretacija diktatorja odpira vprašanje o prihodnji stabilnosti države in regije.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Po aretaciji avtoritarnega voditelja Nicolása Madura se Venezuela nahaja na prelomnici. Država se sooča z vprašanjem, ali ji bo uspel demokratični prehod ali pa bo zdrsnila v kaos.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti "izgredniki postavljeni na svoje mesto". To so bili prvi javni komentarji 86-letnega voditelja, odkar so državo zajeli nemiri, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom in visoko inflacijo. Hamenejeva izjava po mnenju analitikov pomeni neformalno zeleno luč varnostnim silam za agresivnejše zatiranje demonstracij, ki so v zadnjem tednu resno pretresle stabilnost islamske republike. Nasilje med spopadi protestnikov in režimskih sil se stopnjuje, po zadnjih podatkih pa je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Val nezadovoljstva se je iz Teherana razširil tudi v druge province, pri čemer protestniki zahtevajo odgovornost oblasti za gospodarsko stagnacijo. Režim v Teheranu ob tem zavrača zunanjo kritiko in dogodke označuje za delovanje sovražnih elementov, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Južnokorejska politika se je znašla sredi novih obtožb o korupciji in zlorabi položaja, ki pretresajo tako opozicijsko Demokratsko stranko kot vladajočo stranko Narodna sila. Nekdanji vodja poslanske skupine Demokratske stranke Kim Byeong-gi je vpleten v škandal glede podkupnin za nominacije kandidatov na lokalnih volitvah leta 2022. Kim naj bi domnevno vedel, da je sodelavec poslanke Kang Sun-woo prejel 100 milijonov vonov od kandidata za mestnega svetnika, a je to zamolčal. Kljub pozivom k odstopu je Kim izjavil, da stranke ne bo zapustil po lastni volji, temveč se bo boril za dokazovanje svoje nedolžnosti. Istočasno se z očitki o neprimernem ravnanju sooča ministrska kandidatka Lee Hye-hoon iz vladajoče stranke Narodna sila. Občinska svetnica Son Ju-ha je javno obtožila Leejevo, da je med opravljanjem funkcije predsednice lokalnega odbora izvajala psihološki pritisk in nadlegovanje nad njo, medtem ko je bila Sonova noseča. Ti dogodki so sprožili ostre odzive v političnem prostoru, pri čemer vodstvo stranke Narodna sila zahteva uvedbo posebne preiskave o »korenitih korupcijskih kartelih« znotraj Demokratske stranke, medtem ko se sami branijo pred obtožbami o notranjem avtoritarizmu.

Anonimni hazarder je zaslužil približno 410.000 dolarjev z uspešno stavo na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Stavo je vložil na spletni strani za napovedi Poly.

Mestni urad za zdravje v Kaohsiungu se je znašel v središču odmevnega škandala, potem ko je prišlo na dan, da je He Jianzhong, izvršni sekretar centra za duševno zdravje, zlorabil svoj položaj za dostop do osebnih podatkov in spolno napadel mladoletnico pod državnim nadzorom. Incident je sprožil ostre kritike javnosti in opozicijskih politikov, ki zahtevajo odstop direktorja urada Huang Zhizhongu. Slednji se je na obtožbe odzval z obsežnim zapisom na družbenih omrežjih, v katerem je poudaril, da sprejema odgovornost za jezo javnosti, a vztraja, da so bile njegove odločitve v kritičnih trenutkih usmerjene v zaščito žrtve. Politični odzivi na dogodek so deljeni. Medtem ko svetnik Zhong Yizhong direktorjeve pojasnila označuje za absurdna in namenjena zgolj ohranitvi položaja, mu je poslanka Lin Daihua stopila v bran. Linova trdi, da odgovoren politik ne bi smel odstopiti pod pritiskom javnosti, temveč bi moral ostati in izvesti korenite sistemske reforme, da se podobni dogodki ne bi ponovili. Župan Kaohsiunga Chen Qimai se o zadevi še ni uradno izrekel, kar dodatno stopnjuje politične napetosti v mestu.

Črnogorska policija je v manj kot 24 urah po streljanju v naselju Markovići pri Budvi, v katerem je bil 30. decembra 2025 ubit 52-letni S. M., identificirala in aretirala osumljenca Nikola Boljevića. Boljević je pred preiskovalnim sodnikom priznal nezakonito posedovanje pištolja in kokaina, vendar je odločno zanikal krivdo za umor. Istočasno so se v občini Zeta močno zaostrili politični in pravni odnosi po incidentu, v katerem naj bi direktor podjetja Vodovod Podgorica, Aleksandar Nišavić, domnevno prebil ograjo, ob tem pa naj bi komunalni policist uporabil poprov sprej. Rukovodstvo občine Zeta je zaradi dogodka napovedalo kazenske ovadbe proti ministru za notranje zadeve Danilu Šaranoviću, podpredsedniku vlade Aleksi Bečiću in direktorju policije Lazarju Šćepanoviću, medtem ko Nišavić trdi, da so mu čelniki občine Zeta neposredno grozili s prepovedjo vstopa na njihovo ozemlje. Napetosti v regiji dodatno stopnjujejo tudi pravni postopki v primeru družine Krstović, ki od države zahteva višjo odškodnino zaradi neupravičenega pripora leta 2021 v povezavi z zasegom 1,2 tone kokaina, za kar sta bila pravnomočno oproščena. Razmere v Črni gori ostajajo nestabilne zaradi nenehnega spora med lokalnimi oblastmi in državnimi varnostnimi strukturami, kar se odraža v medsebojnih obtožbah o zlorabi pooblastil in policijski represiji.

Ko Wen-je je med obiskom v templju Cheng Huang komentiral vojaško operacijo ZDA proti venezuelskemu predsedniku Maduru, rekoč, da so ZDA odkrito delovale po svojih interesih. Prav tako je bil Ko Wen-je imenovan za vodjo kampanje Chang Chi-kaija v Chiayiju, kar je sprožilo kritike pravnikov, ki menijo, da bi njegovo aktivno vpletanje v kampanjo, medtem ko poteka preiskava v primeru Kehua City, lahko vplivalo na izid sojenja, saj naj bi Ko izkoriščal priložnost za napad na sodstvo. Odbornik DPP je opozoril, da bo proračun za obrambo ponovno blokiran. Poleg tega je bil predlog Kuomintanga (KMT) za vzpostavitev cone proste trgovine na otokih, kot sta Kinmen in Matsu, izpostavljen zaradi pomislekov glede nacionalne varnosti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k umiritvi napetosti, potem ko je avtobus med protesti v Jeruzalemu do smrti povozil 14-letnega ultraortodoksnega dečka. Tragični incident se je zgodil v torek med množičnimi demonstracijami tisočev ultraortodoksnih Judov (Haredov), ki nasprotujejo zakonodaji o obveznem služenju vojaškega roka. Izraelska vlada je izrazila resno zaskrbljenost, da bi dogodek lahko sprožil nenadzorovano spiralno nasilje v času že tako zaostrenih notranjepolitičnih razmer. Protesti so del širšega nasprotovanja haredske skupnosti prizadevanjem izraelske vojske, da bi s prisilnim vpoklicem rešila pomanjkanje kadrov v svojih vrstah. Spor glede služenja vojaškega roka je dolgoletna točka razpora v izraelski družbi, saj so bili ultraortodoksni Judje desetletja oproščeni te dolžnosti, kar pa je vrhovno sodišče nedavno razveljavilo. Zaradi smrti najstnika se je pritisk na Netanjahujevo koalicijo, ki se spopada z nasprotujočimi si zahtevami sekularnih in verskih strank, še povečal. Dogodek dodatno obremenjuje izraelski varnostni aparat, ki je že pod velikim pritiskom zaradi trajajočih vojaških operacij. Netanjahujev poziv k miru odraža prizadevanja države, da prepreči eskalacijo notranjih nemirov, ki bi lahko oslabili stabilnost države v času vojne. Razmere v Jeruzalemu ostajajo napete, policija pa je v stanju visoke pripravljenosti zaradi morebitnih novih protestov po dečkovem pogrebu.

Vrhovno sodišče Indije je 5. januarja objavilo sodbo glede prošenj za varščino Umarja Khalida, Sharjeela Imama in drugih, obtoženih zarote v zvezi z izgredi v Delhiju leta 2020. Zadeva vključuje obtožbe po UAPA.

Vrhovni poveljnik iranske policije, general Ahmad Reza Radan, je v nedavnem nagovoru napovedal odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki bi kakor koli ogrožali javno varnost v državi. Radan je poudaril, da policijske sile pod njegovim vodstvom ne bodo tolerirale nikakršnih dejanj, ki bi povzročala nestabilnost, in da se bo proces identifikacije ter aretacij povzročiteljev nemirov nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo. General je v svoji izjavi jasno začrtal smernice prihodnjega delovanja varnostnih organov, pri čemer je izpostavil, da bodo vsi kršitelji reda privedeni pred roko pravice in ustrezno kaznovani. Iranski uradniki takšne ukrepe pogosto utemeljujejo kot nujne za ohranjanje miru, medtem ko mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na strogo zatiranje opozicijskih glasov in protestnikov v državi. Napovedi generala Radana kažejo na nadaljevanje stroge varnostne politike iranskega režima v luči notranjih napetosti.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nedavnem nagovoru izpostavil, da so državne oblasti neposredno odgovorne za nezadovoljstvo med študenti in širšo javnostjo. Poudaril je, da mora država prevzeti pobudo in delovati na način, ki bo državljanom povrnil vero v islamsko revolucijo in politični sistem države. Po njegovih besedah je dolžnost vlade, da z ustreznimi ukrepi in reformami zagotovi pozitivno podobo režima v očeh prebivalstva. Pezeškian je v svojem govoru naslovil vprašanje študentskih protestov in priznal, da so za njihove kritike krivi tisti, ki vodijo državo. S tem je nakazal potrebo po večji odprtosti in dialogu, da bi premostili razkorak med mladimi in vladajočo elito. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran sooča z notranjimi pritiski in gospodarskimi izzivi, ki vplivajo na legitimnost sistema.

Vrhovno sodišče je zavrnilo prošnje za varščino aktivistov Umarja Khalida in Sharjeela Imama v zvezi z domnevno zaroto v primeru neredov v Delhiju leta 2020. Oče Umarja Khalida, S Q R Ilyas, ni želel komentirati odločitve sodišča. Sodišče je sicer odobrilo varščino petim drugim obtoženim v istem primeru.

V prestolnici New Delhi je policija začela preiskavo po ponedeljkovih protestih na univerzi Jawaharlal Nehru (JNU), kjer so študenti domnevno vzklikali sporna gesla proti predsedniku vlade Narendri Modiju in notranjemu ministru Amitu Shahu. Do incidenta je prišlo po tem, ko je vrhovno sodišče zavrnilo prošnjo za varščino Umarju Khalidu in Sharjeelu Imamu, ki sta obtožena sodelovanja pri načrtovanju nemirov v New Delhiju leta 2020. Varnostna služba univerze je že podala uradno prijavo na policijo in zahtevala kazenski pregon odgovornih oseb. Odzivi indijske politike so bili ostri, predvsem iz vrst vladajoče stranke BJP, kjer so dejanja označili za poskus destabilizacije države. Minister Ashish Sood je poudaril, da demokracija sicer dopušča nestrinjanje, vendar ne opravičuje osebnega nasilja ali groženj najvišjim predstavnikom države. Poleg policijske preiskave je vodstvo univerze odredilo tudi notranjo preiskavo, da bi identificirali vse vpletene študente in organizacije, ki so sodelovale pri dogodku. Kritiki, med njimi minister Kapil Mishra, so protestnike označili za grožnjo nacionalni varnosti, hkrati pa so izrazili očitke na račun opozicijskih voditeljev, ki naj bi posredno podpirali radikalne elemente. Dogodek je ponovno razvnel razprave o mejah svobode govora na indijskih izobraževalnih ustanovah in o politični polarizaciji, ki spremlja sodne postopke proti aktivistom, vpletenim v pretekle nemire.