Ameriški predsednik Donald Trump je začel preučevati vrsto vojaških možnosti za posredovanje v Iranu, potem ko so državo zajeli smrtonosni protesti. Po navedbah dveh uradnikov Združenih držav Amerike predsednik razmišlja o uresničitvi svojih groženj z napadi na iranski režim, če bi ta proti civilistom uporabil smrtonosno silo. Trump je bil o razmerah podrobno obveščen, medtem ko se napetosti med Teheranom in Washingtonom stopnjujejo zaradi nasilnega zatiranja protestnikov s strani iranskih oblasti. K previdnosti, a hkrati k odločnosti, je pozval upokojeni general Jack Keane, ki je administraciji svetoval, naj Iranu izda še zadnje opozorilo, preden se odloči za vojaške ukrepe proti voditeljem režima. Keane meni, da je prav iransko vodstvo odgovorno za nasilne obračune s prebivalstvom. Razprava o vojaškem posredovanju v Beli hiši sledi obdobju zaostrene retorike, v kateri je ameriški predsednik že večkrat nakazal pripravljenost na uporabo sile za zaščito človekovih pravic in preprečitev jedrskega oboroževanja. Morebitni vojaški poseg Združenih držav Amerike bi pomenil bistveno zaostritev dolgotrajnih sporov med državama, ki so se v preteklih mesecih stopnjevali zaradi vprašanj iranskega jedrskega programa in regionalne stabilnosti. Dogajanje v Iranu in odziv Washingtona pozorno spremlja mednarodna skupnost, saj bi vsakršen neposreden vojaški spopad v tej strateško pomembveni regiji lahko povzročil nepredvidljive posledice za svetovni mir in stabilnost naftnih trgov.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je opravil preliminarne pogovore o morebitnih vojaških akcijah proti Iranu, medtem ko to državo pretresajo obsežni protesti z več sto smrtnimi žrtvami. Po poročanju ameriških medijev, ki se sklicujejo na neimenovane vladne uradnike, je Trump preučil več scenarijev za napad na iranske cilje. Razprave o uporabi sile so se okrepile zaradi stopnjevanja nasilja nad civilisti v Teheranu in drugih iranskih mestih. Ameriški uradniki so ob tem izrazili zaskrbljenost, da bi vojaško posredovanje lahko doseglo nasproten učinek od želenega. Namesto stabilizacije razmer bi napad lahko utrdil trenutno iransko vodstvo ali povzročil širši regionalni konflikt. Trumpova administracija naj bi kljub opozorilom iskala načine, kako neposredno podpreti protestnike in kaznovati iranske oblasti za kršitve človekovih pravic, kar sledi njegovim prejšnjim javnim grožnjam o posredovanju v primeru nadaljnjega prelivanja krvi. Dogajanje predstavlja pomembno zaostritev v odnosih med Washingtonom in Teheranom. Medtem ko iranske oblasti opozarjajo pred vmešavanjem v notranje zadeve, Bela hiša razmatra logistične in politične posledice neposrednega napada. Trenutno še ni znano, kateri konkretni vojaški objekti ali strateške točke so bili identificirani kot morebitni cilji, vendar so pogovori o vojaški opciji po navedbah virov dosegli najvišjo raven odločanja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na tedenski seji vlade izjavil, da Izrael pozorno spremlja zaostrovanje protivladnih demonstracij v Iranu. Netanjahu je poudaril, da so se protesti za svobodo razširili po celotni državi, in izrazil občudovanje nad pogumom iranskih državljanov, ki se upirajo režimu. Po njegovih besedah dogajanje v Iranu s pozornostjo spremlja celoten svet, saj so se napetosti v regiji v zadnjem obdobju močno stopnjevale. Hkrati z opazovanjem notranjih nemirov v Iranu izraelske obrambne sile pripravljajo načrte za morebitne povračilne ukrepe proti infrastrukturi gibanja Hezbolah v Libanonu. Ta militantna skupina, ki uživa močno podporo Teherana, ostaja eden ključnih virov nestabilnosti na izraelski severni meji. Izraelsko vodstvo meni, da so dogodki v Teheranu in dejavnosti Hezbolaha v Libanonu tesno povezani s širšo strateško varnostjo judovske države. Analitiki opozarjajo, da bi lahko notranja destabilizacija Irana vplivala na njegovo zmožnost financiranja in oboroževanja zavezniških milic v regiji. Izrael s svojimi izjavami krepi pritisk na Teheran, medtem ko se v Libanonu krepijo napetosti zaradi vprašanj razorožitve in zunanjega vmešavanja, kar dodatno otežuje že tako zapletene diplomatske odnose na Bližnjem vzhodu.

Zadnji pripadniki Sirskih demokratičnih sil (SDF) pod kurdskim vodstvom so se umaknili iz sirske prestolnice Alep, kar pomeni konec njihove prisotnosti v tem mestu, ki je trajala od začetka državljanske vojne leta 2011. Umik je sledil dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen z vladnimi silami po večdnevnih silovitih spopadih v mestnih četrtih Ašrafija in Šejk Maksun. Slednji sta bili zadnji kurdski trdnjavi v drugem največjem sirskem mestu, nad katerima so sedaj popoln nadzor prevzele sirske državne sile. Vodja sil SDF Mazlum Abdi je pojasnil, da sporazum omogoča varno evakuacijo ranjencev, ujetih civilistov in borcev iz obleganih predelov mesta. Sirska državna televizija je potrdila, da so avtobusi s pripadniki kurdskih enot že zapustili območje in se usmerili proti polavtonomni coni na severovzhodu države, ki ostaja pod kurdskim nadzorom. Spopadi, ki so izbruhnili v torek, so veljali za najhujše v zadnjem obdobju med kurdsko manjšino in trenutnimi oblastmi v državi. Ta dogodek predstavlja pomemben premik v razdelitvi moči znotraj Sirije, saj sirske vladne sile utrjujejo svoj položaj v ključnih urbanih središčih. Čeprav so Kurdi izgubili strateške točke v Alepu, še vedno ohranjajo nadzor nad obsežnimi območji na severovzhodu, kjer nadaljujejo z vzdrževanjem lastne administracije, medtem ko se širša geopolitična slika v državi po nedavnih prekinitvah ognja s sosednjimi državami ponovno spreminja.

V Parizu se je v nedeljo zbralo več sto protestnikov, ki so obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Shod, ki je potekal na Trgu Bastilja na pobudo več političnih strank, je bil odziv na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores s strani ameriških sil. Demonstranti so z napisi in vzkliki izražali nasprotovanje tujemu vmešavanju v suverenost južnoameriške države. Udeleženci so poudarili, da ameriško vojaško posredovanje predstavlja kršitev mednarodnega prava in zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Shod v francoski prestolnici odraža širše mednarodne napetosti, ki so sledile destabilizaciji venezuelskega političnega vrha po ameriški akciji. Organizatorji so opozorili na nevarnost ponovnega vzpona imperialističnih teženj v regiji. Dogodek neposredno sledi obdobju negotovosti v Venezueli, kjer je narodna skupščina po Madurovi aretaciji že napovedala določene korake za pomiritev razmer, vključno z izpustitvijo zapornikov. Kljub temu so protestniki v Parizu prepričani, da je dejanje ZDA v smeri sprave le krinka za nasilno zamenjavo oblasti, kar je dodatno spodbudilo udeležbo na pariških ulicah.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je med 9:00 in 16:00 prestregla in uničila 33 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. Kasneje, med 16:00 in 20:00, je bilo sestreljenih še 10 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Izraelska vojska je prerazporedila svoje sile ter okrepila obveščevalne in tehnološke zmogljivosti na zasedenem Zahodnem bregu z namenom zagotavljanja varnosti v novih naselbinah. Po poročilu Nacionalnega urada za obrambo zemlje in odpor proti naseljevanju se je proces širitve naselbin v lanskem letu odvijal z rekordno hitrostjo, saj so načrtovali ali zgradili približno 28.136 stanovanjskih enot. Med zadnjimi odobrenimi projekti so objekti v naselbinah Asfar, Jicar in Sanur, kar dodatno zaostruje razmere na terenu. Izraelske oblasti so v izjemno kratkem času uradno priznale več kmetijskih naselbin, med katerimi izstopa Har Bezek na strateški lokaciji južno od Dženina. Ta točka na nadmorski višini 713 metrov omogoča nadzor nad obalnimi mesti na zahodu in dolino reke Jordan na vzhodu. Postopek legalizacije te lokacije je trajal manj kot mesec dni, kar je po navedbah urada neobičajno hitro v primerjavi s prejšnjimi postopki, ki so trajali več let. S tem se kmetijska postojanka spreminja v stalno strateško nadzorno točko. Za zagotavljanje varnosti na teh območjih izraelska vojska trenutno uporablja 21 terenskih bataljonov, načrtuje pa se še premestitev dveh dodatnih elitnih enot. Poročilo poudarja, da tehnološka nadgradnja vključuje napredne sisteme za nadzor, ki naj bi olajšali širitev naselij in utrdili izraelsko prisotnost na spornih ozemljih. Mednarodna skupnost tovrstne dejavnosti večinoma označuje za nezakonite in oviro miru.

Ameriške posebne enote so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu ugrabile venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je sprožilo hudo mednarodno krizo in napovedi o korenitih političnih spremembah v regiji. Republikanski senator Rick Scott je po operaciji izjavil, da namerava Washington po zamenjavi oblasti v Venezueli "popraviti" tudi razmere na Kubi in v Nikaragvi ter vzpostaviti novo vodstvo v Kolumbiji. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump utemeljil z Monroejevo doktrino, je vključevala letalske napade na ključno infrastrukturo v Venezueli, pri čemer je po navedbah lokalnih oblasti umrlo najmanj sto ljudi, vključno s kubanskimi varnostnimi agenti. Kljub nasilnemu začetku leta so se v petek začeli prvi diplomatski stiki med Washingtonom in začasno venezuelsko vlado pod vodstvom Delcy Rodríguez. Delegacija ZDA je obiskala Caracas, da bi ocenila možnosti za ponovno odprtje veleposlaništva, medtem ko je Katar odigral ključno vlogo posrednika pri pridobivanju dokazov, da sta Maduro in njegova žena po ugrabitvi še živa. Maduro se je medtem na zveznem sodišču v New Yorku že izrekel za nedolžnega v vseh točkah obtožnice, ki ga bremeni narkoterorizma in trgovine z mamili, svoj status pa je označil za položaj vojnega ujetnika. Strateške posledice operacije segajo onkraj meja Južne Amerike, saj je Kitajska ostro obsodila ameriško "hegemonsko vedenje". Ameriška administracija medtem že načrtuje prihodnost brez Madura, kar vključuje pogovore z naftnimi podjetji o dostopu do venezuelskih energetskih rezerv in stabilizacijo regije, medtem ko je Panama opozorila na morebitne izzive v obdobju po Madurovem režimu. Washington je hkrati pozval vse ameriške državljane, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Venezuelski zunanji minister se je v uradnem sporočilu javno zahvalil Iranu za njegovo neomajno podporo in diplomatska prizadevanja za izpustitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelska stran je izpostavila pomen solidarnosti med državama v času političnih pretresov, ko Teheran aktivno poziva k osvoboditvi venezuelskega voditelja, ki so ga po navedbah venezuelskih oblasti nezakonito pridržali oziroma ugrabili. Diplomatska zahvala poudarja vse močnejše zavezništvo med Caracasom in Teheranom, ki temelji na skupnem nasprotovanju pritiskom zahodnih sil. Iranska stran je v mednarodni javnosti večkrat zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, kar so venezuelski uradniki označili za ključno dejanje v boju za suverenost države. Odnosi med državama se v zadnjem obdobju še dodatno poglabljajo na področju političnega sodelovanja in vzajemne pomoči pri vprašanjih mednarodne legitimnosti.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Grenlandski voditelji so ponovno zavrnili pozive in grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede prevzema otoka. Poudarili so, da o prihodnosti Grenlandije lahko odločajo samo Grenlandci. Trump je izjavil, da bo ZDA ukrepala "po težji poti", če ne bo šlo "po lažji poti", kar je povzročilo dodatno zaskrbljenost.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Ameriški predsednik Trump je ukazal aretacijo venezuelskega predsednika Madura, ki so ga po več kot tednu dni zapora v ZDA prvič zaslišali. Ruski predsednik Putin se na Trumpovo potezo ni odzval. Norveški odbor za Nobelovo nagrado je sporočil, da nagrade ni mogoče prenesti, potem ko je venezuelska opozicijska voditeljica Machado namignila, da bi lahko svojo morebitno nagrado za mir leta 2025 podarila Trumpu.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Sirska obrambno ministrstvo je sporočilo o prekinitvi ognja v več soseskah Alepa po večdnevnih spopadih s kurdskimi borci, ki so zahtevali več deset mrtvih in ranjenih ter povzročili množično razseljevanje civilistov. Kljub prekinitvi ognja so kurdski borci zavrnili poziv k odhodu iz Alepa.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Med protesti je bilo ubitih več deset ljudi, aretiranih pa več tisoč. Iransko obveščevalno ministrstvo poziva javnost k identifikaciji 'teroristov', tožilci pa grozijo s smrtnimi kaznimi. Število ubitih protestnikov naj bi preseglo sto, po nekaterih poročilih pa naj bi bilo ubitih že več sto protestnikov.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Nizozemska je uradno prekinila sodelovanje v vojaški operaciji proti trgovini z narkotiki na Karibih, ki jo pod vodstvom Združenih držav Amerike izvaja operacija "Južno kopje". Kot je pojasnil nizozemski obrambni minister Ruben Brekelmans, se je država za ta korak odločila zaradi nestrinjanja z metodami ameriške strani, ki vključujejo vojaške napade na plovila, za katera se sumi, da prevažajo droge. Nizozemska bo svoje dejavnosti proti tihotapljenju drog še naprej izvajala neodvisno znotraj svojih teritorialnih voda, ne bo pa več zagotavljala helikopterjev, objektov ali druge logistične podpore za ameriško operacijo v mednarodnih vodah. Brekelmans je poudaril, da Nizozemska zagovarja pristop, ki temelji na prijetju in sodnem pregonu osumljencev, namesto neposrednega streljanja na plovila. Operacija "Južno kopje", ki se je začela septembra, je po poročanju tujih medijev v več kot 20 napadih zahtevala že več kot 100 življenj. Odločitev Haaga prihaja v času povečanih napetosti zaradi ameriške uporabe sile proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, kar je sprožilo številne mednarodne kritike glede kršenja suverenosti in mednarodnega prava. Nizozemska sicer na Karibih nadzoruje šest otokov in je bila dolga leta ključna partnerica ZDA pri nadzoru in zasegu prepovedanih substanc v regiji.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Izraelske oborožene sile so v petek zgodaj zjutraj izvedle obsežno operacijo na zasedenem Zahodnem bregu, med katero so v mestu Nablus pridržale Hijam Ajaš, vdovo nekdanjega voditelja gibanja Hamas Jahje Ajaša. Po navedbah lokalnih virov so vojaki vdrli v njen dom v severnem delu mesta, ga preiskali in povzročili gmotno škodo, preden so jo odpeljali v pripor. Operacija je bila del širše kampanje, ki je vključevala vdore v več mest in vasi, kjer so izraelske sile izvajale aretacije in terenska zaslišanja. Poleg aretacije v Nablusu so poročali o množičnih pridržanjih na območju Hebrona, kjer so vojaki zaustavili in zaslišali več deset mladih moških. Poročila navajajo, da so izraelske sile v zadnjih urah stopnjevale prisotnost na celotnem ozemlju Zahodnega brega, kar je povzročilo napetosti med lokalnim prebivalstvom. Pridržanje vdove nekdanjega visokega poveljnika brigad Al Kasam, ki je bil ubit sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, predstavlja simbolno pomembno potezo v trenutnem varnostnem kontekstu. Palestinski mediji izpostavljajo, da se kampanja aretacij izvaja pod pretvezo zagotavljanja varnosti, medtem ko lokalni prebivalci opozarjajo na kršitve človekovih pravic in nepotrebno uporabo sile pri hišnih preiskavah. Izraelska vojska se o specifičnih razlogih za pridržanje Hijam Ajaš še ni uradno izrekla, vendar se dejanje umešča v širši okvir operacij proti posameznikom, povezanih z gibanjem Hamas ali njegovimi zgodovinskimi osebnostmi.