ZDA in Ukrajina sta objavili posodobljen mirovni okvir za končanje vojne z Rusijo, vendar so ključna vprašanja, kot so število ukrajinskih oboroženih sil, prihodnost jedrske elektrarne Zaporožje in oblika izmenjave ujetnikov, ostala odprta. Bolgarija podpira prizadevanja Ukrajine za pravičen in trajen mir, ki zagotavlja njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

Podnebni aktivisti so ostro kritizirali pomanjkanje pomembnih dogovorov na podnebni konferenci Združenih narodov COP30 v Belému v Braziliji. Čeprav so se pogajalci zavezali k večjemu financiranju držav za prilagajanje na ekstremne vremenske razmere, končni dogovor ne vključuje jasnih podrobnosti o postopni opustitvi fosilnih goriv ali krepitvi nezadostnih načrtov držav za zmanjšanje emisij. Kljub ustanovitvi prostovoljne platforme za pospešitev podnebne zaščite in novega sklada za zaščito deževnega gozda, ni bilo doseženo soglasje o akcijskem načrtu, niti konkretni cilji za opustitev premoga, nafte in plina.

V Ženevi so se sestali visoki predstavniki Ukrajine, ZDA in Evropske unije, da bi razpravljali o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih o ameriško-ruskem mirovnem načrtu v 28 točkah sta ameriška in ukrajinska delegacija izrazili previdni optimizem in napovedali nadaljevanje intenzivnih diplomatskih aktivnosti. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore označil za "najproduktivnejše in najpomembnejše" doslej.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ukrajinske oblasti niso izrazile hvaležnosti za prizadevanja ZDA. Ob tem je ponovil svojo trditev, da se vojna v Ukrajini ne bi nikoli zgodila, če bi ZDA in Ukrajina imeli močno in pravilno vodstvo. Medtem Trumpove odločitve o vojni in miru v Evropi temeljijo na intuiciji in vračanju k zahodnim ruskim klišejem.

ZDA in Ukrajina sta v Ženevi nadaljevali pogovore o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta po navedbah Bele hiše dosegli posodobljen okvir. Poudarek je na spoštovanju suverenosti Ukrajine, kar je ključno tudi za Evropsko unijo. Pogovori so bili označeni kot konstruktivni, z namenom doseči obojestransko sprejemljiv dogovor. Vendar pa se pojavljajo tudi mnenja o saboterjih, ki delujejo proti mirovnemu procesu.

Po poročilih naj bi predsednik Trump pripravljal označitev Muslimanske bratovščine za tujo teroristično organizacijo. Ukrep naj bi bil del Trumpove strategije v boju proti terorizmu.

Ramzy Baroud trdi, da Izrael izvaja enostransko prekinitev ognja v Gazi, kar omogoča neusmiljeno vojno nizke intenzivnosti, medtem ko Palestincem sistematično odreka pravico do odziva ali obrambe. Muhammad Shehada pa analizira, kako Izrael uporablja "rumeno črto" za ponovno vzpostavitev nadzora nad območjem Gaze celo po prekinitvi ognja.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je pozval Jad Vashem, naj pojasni svoj zapis, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so bili Judje prisiljeni nositi oznake. Sikorski je poudaril, da je bila Poljska takrat pod nemško okupacijo. Na zapis se je odzval tudi IPN, ki je prav tako izrazil svoje nestrinjanje.

Nove informacije razkrivajo, da se Donald Trump sooča z dodatnimi preiskavami zaradi napake njegovega pomočnika v zvezi s preiskavo o goljufijah pri hipotekah. Prav tako se povečuje zaskrbljenost republikancev glede volitev leta 2026, kjer se bojijo popolnega poraza. Demokratska stranka lažje rekrutira močnejše kandidate zaradi Trumpove naraščajoče nepriljubljenosti. Znotraj republikanske stranke narašča nezadovoljstvo, vodstvo pa naj bi s člani ravnalo slabo, kar bi lahko privedlo do odstopov.

Predsednik Karol Nawrocki se je z ženo odpravil na obisk v Prago. Predvideno je srečanje s češkim predsednikom Petrom Pavlom in njegovo ženo Evo Pavlovo. Med obiskom naj bi se srečal tudi z Andrejem Babišem, možnim prihodnjim premierjem.

Predsednik Trump je v nedeljo napovedal, da bo Muslimansko bratovščino označil za tujo teroristično organizacijo. Poročila navajajo, da se Trump pripravlja na uradno označitev.

Nenavadno prijateljsko srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in novoizvoljenim newyorškim županom Zohranom Mamdanijem je presenetilo analitike. Kljub prejšnjim napadom na Mamdanija kot komunista, ga je Trump v Beli hiši pohvalil. Mamdani pa naj bi Trumpa celo označil za fašista. Srečanje je sprožilo ugibanja o Trumpovi strategiji in Mamdanijevem pristopu.

ZDA so pripravljene v prihodnjih dneh začeti novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo, poroča Reuters. Administracija predsednika Trumpa stopnjuje pritisk na vlado predsednika Nicolasa Madura. Možnosti vključujejo tudi strmoglavljenje Madura.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Erdogan namerava Putina pozvati k obnovitvi pogajanj in ponovnemu zagonu Črnomorske pobude.

Objavljeni so bili novi podatki o mirovnih načrtih za Ukrajino. ZDA naj bi pripravljale načrt, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ta načrt naj bi vseboval zahtevo po ozemeljskih koncesijah Ukrajine Rusiji, kar je Zelenski označil za glavno težavo. Evropa pa naj bi pripravljala protinačrt, ki pušča odprta vrata za vstop Ukrajine v NATO. Pojavila se je tudi kritika Trumpovega odnosa do Rusije in Ukrajine.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

Donald Trump je izrazil mnenje, da ruski predsednik ne želi nove vojne, medtem ko ga je kongresnik Jamie Raskin obtožil »groženj z atentatom« zaradi njegovega odziva na posnetek, ki prikazuje demokratske zakonodajalce, ki vojakom govorijo o zavračanju nezakonitih ukazov. Poleg tega so uradniki Obamove administracije ustvarili obveščevalne podatke, ki povezujejo Trumpa z Moskvo po njegovi zmagi leta 2016, pri čemer naj bi mu pomagali njegovi politični uslužbenci.

Medtem ko evropske države iščejo alternativo mirovnemu načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, madžarski premier Viktor Orbán vidi v njem novo priložnost za izhod iz vojne. Orbán opozarja, da se Evropska unija "trdovratno" drži vojaškega pristopa in poudarja, da lahko le diplomacija prepreči neposreden spopad z Rusijo.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, se je znašel pod plazom kritik, ko je pricurljalo v javnost, da se je julija v ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu skrivaj sestal z Jonathanom Pollardom, obsojenim zaradi vohunjenja za Izrael. O sestanku ni obvestil Bele hiše ali State Departmenta. Pollard, ki je bil zaprt zaradi posredovanja strogo zaupnih ameriških obveščevalnih podatkov Izraelu, ostaja ena izmed najbolj kontroverznih osebnosti.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval evropske države, naj podprejo mirovni predlog za Ukrajino, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Orban je na družbenem omrežju X dejal, da se mora Evropa odločiti med dvema potema, pri čemer ena vodi neposredno v vojno z Rusijo.

Predsednik Trump se je v Ovalni pisarni srečal z novoizvoljenim županom New Yorka, Zohranom Mamdanijem, kljub temu, da ga je med kampanjo napadal. Analitiki so presenečeni nad Trumpovo prijaznostjo in ugibajo o njegovih motivih, medtem ko so se zaposleni v oddelku za vladno učinkovitost (DOGE) zaskrbeli zaradi preteklih dejanj po Muskovi opustitvi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo moral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sprejeti njegov mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. Trump je dejal, da se je o tem že pogovarjal z ukrajinskimi predstavniki. Medtem pa prebivalci ukrajinskega mesta Pavlograd, ki leži blizu fronte, izražajo nasprotovanje mirovnim pogojem, ki jih zahteva Trump, saj si želijo mir, vendar ne na tak način.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl načrt Donalda Trumpa za Gazo, s čimer naj bi ignoriral mednarodno pravo, kaznoval Palestince in nagradil tiste, ki so odgovorni za domnevni genocid. Kritiki trdijo, da resolucija ne ščiti žrtev in ne zagotavlja odgovornosti storilcev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju izjavil, da je iranski jedrski program močno nazadoval in da Teheran zdaj išče dogovor z Washingtonom. Presenetljivo je napovedal, da je dogovor verjeten.

Madžarski premier Viktor Orbán je kritiziral Evropsko unijo zaradi načrtovanega dodatnega financiranja Ukrajine v višini 135 milijard evrov. Orbán nasprotuje predlogu, ki vključuje skupno zadolževanje članic EU, in trdi, da bodo stroške tega financiranja nosile prihodnje generacije. Izpostavil je tudi vprašljivost uporabe zamrznjenih sredstev ruske centralne banke, ki so shranjena v Belgiji.

Madžarski premier Viktor Orbán je ponovno opozoril, da bo predlog Evropske komisije za dodatnih 135 milijard evrov pomoči Ukrajini bremenil prihodnje generacije Evropejcev z dolgom. Po njegovem mnenju bi takšen načrt lahko povzročil tožbe, propad evra in dolgove za vnuke, medtem ko v Kijevu poteka velika korupcijska afera.

Dokument, ki naj bi bil mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino in Rusijo, je pricurljal v javnost. Načrt vključuje 28 točk in nakazuje, da je ukrajinski predsednik Zelenski popustil pritisku Washingtona. Poljska bi lahko bila zaradi načrta v težkem položaju, saj mir očitno ima svojo ceno.

Oboroženi napadalci so v zgodnjih jutranjih urah napadli katoliško šolo v Nigeriji in ugrabili 215 učencev ter 12 učiteljev. Ta napad se je zgodil le nekaj dni po tem, ko je bilo v sosednji državi ugrabljenih 25 šolark. Tiskovni predstavnik Krščanske zveze Nigerije je starše otrok poskušal pomiriti in jim zagotovil, da delajo na rešitvi situacije. Napadi na cerkve v jugozahodni Nigeriji so vse pogostejši.

Dva članka opisujeta različne vidike predsednika Trumpa. Prvi trdi, da so Trumpovi lastni imenovani pomagali pri zaroti proti njemu. Drugi poudarja srečanje Trumpa s saudskim kronskim princem Mohamed bin Salmanom, ki ga označuje za veliko Trumpovo zunanjo politično zmago.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, se je na ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu zasebno sestal z Jonathanom Pollardom, obsojenim ameriško-izraelskim vohunom. Bela hiša o tem srečanju ni bila obveščena.

Načrt ameriškega predsednika Trumpa za 'mir' ni bil nikoli mišljen kot uresničljiv, temveč kot način za upravičevanje podaljševanja življenjskega pekla v Gazi. Po mnenju Jonathana Cooka se Gaza spreminja v brutalno kolonialno zaščitno racketo.

Ameriškega veleposlanika v Izraelu, Mikea Huckabeeja, so dodatno kritizirali, ker se je julija skrivaj srečal z Jonathanom Pollardom v ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu. Razkritje je sprožilo bes, saj naj bi ukradene ameriške tajne informacije, ki jih je Pollard posredoval Izraelu, verjetno prišle tudi v roke Sovjetske zveze.

Sankcionirani ruski tanker za gorivo je nenadoma spremenil smer blizu Venezuele, potem ko mu je ameriška vojna ladja preprečila pot, poroča Bloomberg. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Združenimi državami in Venezuelo.

V Calgaryju poteka iskanje za Jagdeepom Singhom, indijskim državljanom, ki je osumljen povezav z organiziranim kriminalom. Singh je pobegnil iz pripora v bolnišnici Rockyview, kjer je bil na zdravniškem pregledu. Kanadska agencija za mejne službe (CBSA) je izdala javno opozorilo.

Cene nafte so v Aziji padle za okoli 1,5 odstotka, kar je posledica upanja na mirno rešitev v Ukrajini. Padanje cen nafte je že tretje zaporedno, potem ko so ZDA pozvale k mirovnemu sporazumu med Rusijo in Ukrajino, kar bi lahko povečalo ponudbo na svetovnem trgu. Hkrati je pricurljal načrt Donalda Trumpa za ureditev razmer v Ukrajini, ki predvideva, da bi ZDA prejele 50 % dobička od obnove Ukrajine, Rusija pa bi dobila Donbas, v zameno pa bi bile odpravljene sankcije.

Bruselj se sooča s političnimi omejitvami zaradi pritiska ZDA in Katarja, medtem ko nekdanja nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock na konferenci COP30 poziva k boju proti podnebni apokalipsi. Pojavlja se možnost, da se bliža konec obsežnih podnebnih prizadevanj Evropske unije.

Elon Musk je pozval sina Georgea Sorosa, naj preneha s prizadevanji za destabilizacijo zahodne civilizacije. Hkrati pa policija v Los Angelesu nujno zahteva, da Waymo ustavi delovanje svoje aplikacije za samovozeče avtomobile. Poročilo Capital Research Center je pokazalo, da je Sorosova fundacija Open Society Foundations (OSF) namenila 80 milijonov dolarjev pro-terorističnim skupinam. Trumpova administracija je izrazila zaskrbljenost glede delovanja OSF.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je javno izrazil podporo Japonski, potem ko je objavil fotografije, na katerih uživa suši iz japonskih virov, medtem ko se zaostruje diplomatski spor med Tokiom in Pekingom. Kitajsko ministrstvo za trgovino je sporočilo, da je trgovinsko sodelovanje z Japonsko "resno ogroženo", in pozvalo japonsko premierko, naj umakne svoje izjave o Tajvanu.

Venezuela naj bi končno začela izvažati zemeljski plin v Kolumbijo, medtem ko se obmejna mesta v Kolumbiji soočajo z množičnim prihodom beguncev iz Venezuele zaradi avtokracije. Uradnik Diosdado Cabello je zavrnil poročila o tem, da bi Nicolás Maduro odstopil. Zaradi možnosti napadov ZDA na Venezuelo se lahko položaj še poslabša.

Ronny Chieng s Comedy Centrala meni, da ima predsednik Trump rad savdskega prestolonaslednika Mohammada bin Salmana, ker mu ta daje denar, medtem ko newyorški župan Zohran Mamdani tega ne počne. Istočasno je Trump pozval televizijsko mrežo ABC, naj odstrani Jimmyja Kimmela z zaslona zaradi njegovih komentarjev o objavi zveznih zapisov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom.

Evropska unija je uvedla sankcije proti Abdelrahimu Hamdanu Dagalu, bratu voditelja sudanskih Sil za hitro podporo (RSF), zaradi grozodejstev v Sudanu. Sudanski ambasador pri EU, Abdelbagi Kabeir, je pozval evropske države, naj prenehajo dobavljati orožje, ki podžiga državljansko vojno v državi. EU preiskuje tudi možnost, da evropsko orožje preko Združenih arabskih emiratov konča v Sudanu, in napoveduje diplomatske ukrepe proti tistim, ki podpirajo vojno.

Volodimir Zelenski je ocenil Trumpov mirovni načrt kot grožnjo dostojanstvu in varnosti Ukrajine in dejal, da je nesprejemljiv, kar bi lahko povzročilo prekinitev vezi z ZDA. Analitiki so načrt označili za absurden in obscen. Kremelj je izjavil, da od ZDA še ni prejel uradnih informacij o mirovnem načrtu, vendar je pripravljen na pogajanja. Trump naj bi Zelenskemu postavil rok do dneva zahvalnosti za sprejetje načrta.

Predsednik Donald Trump se je v četrtek v Beli hiši srečal z nedavno osvobojenimi izraelskimi talci, nekaj več kot mesec dni po zgodovinskem mirovnem sporazumu na Bližnjem vzhodu. Sporazum je doslej zagotovil izpustitev preostalih živih in 25 od 28 umrlih talcev, ki jih je zajelo gibanje Hamas.

Keith Kellogg, posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, bo januarja zapustil svoj položaj. Njegov odhod naj bi bil 'neprijetna novica' za Kijev, saj je Kellogg znan po svojem naklonjenem stališču do Ukrajine. Kelloggov odstop sovpada s prizadevanji administracije za posredovanje pri končanju vojne proti Ukrajini.

Razkritje FARA razkriva 6 milijonov dolarjev vredno pogodbo med medijsko hišo Salem Media, ki je naklonjena konservativnim stališčem, in izraelsko vlado. Dogovor vključuje nekdanjega vodjo kampanje Donalda Trumpa, Brada Parscala, kot registriranega tujega agenta, ki naj bi prek Salemovih platform promoviral pro-izraelska sporočila in s tem vplival na konservativne medijske narative.

Avtor in novinar Antony Loewenstein razkriva, kako je Gaza postala poligon za izraelsko in zahodno orožje ter nadzorno tehnologijo. Te tehnologije se uporabljajo za ciljanje populacij po vsem svetu. Loewenstein dokumentira, kako se tehnologija okupacije izvaža.

Venezuelanski predsednik Nicolás Maduro je ponovil poziv k dialogu z ameriškimi uradniki, vključno s predsednikom Donaldom Trumpom, da bi se izognili morebitni vojni. Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore "iz oči v oči" in opozoril Trumpa pred uporabo vojaške sile. Medtem naj bi Trump odobril tajne operacije v Venezueli za povečanje pritiska na Madura, ZDA pa naj bi zbrale največjo pomorsko silo v Karibih od hladne vojne.

Članek Andrewa Korybka na Substacku trdi, da bi padec vplivnega uradnika Andrija Jermaka lahko oslabil zvezo, ki drži Zelenskega na oblasti, in ga prisilil v mirovna pogajanja. Medtem je Politico poročal o možnem mirovnem sporazumu med Ukrajino in Rusijo, ki ga je izpogajala Trumpova administracija, vendar se je hitro osredotočil na povezavo z Jeffreyjem Epsteinom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje s Stevom Witkoffom in Recepom Tayyipom Erdoganom v Turčiji, s ciljem oživitve mirovnih pogajanj. Trumpova administracija naj bi si prizadevala za oživitev mirovnih prizadevanj v Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija imela občutek, da je slišana. Po poročanju naj bi Trumpova administracija v dogovoru z Rusijo pripravljala nov načrt za končanje vojne, o čemer naj bi bili kmalu obveščeni Ukrajinci in države EU.

Izraelski zračni napadi so bili izvedeni na begunsko taborišče v južnem Libanonu, kjer je umrlo 13 ljudi, ter na mesto Khan Younis v Gazi, kjer je bilo ubitih najmanj 33 ljudi. Skupno je bilo v Gazi ubitih več deset Palestincev, vključno z ženskami in otroki, s čimer je Izrael že 394. kršil prekinitev ognja.