Nemški kancler Фридрих Мерц je izjavil, da bi se morali sirijski begunci vrniti v domovino, saj je vojna končana. V nasprotnem primeru jim grozi deportacija. Мерц meni, da ni več razloga, da bi Sirijci, ki so pobegnili pred 13-letno vojno, še naprej iskali azil v Nemčiji. Zunanji minister Јохан Вадепфул pa priznava, da so možnosti za vrnitev Sirijcev omejene.

Kitajski predsednik Ši Džinping je poudaril, da se odnosi med Kitajsko in Rusijo razvijajo na višjo raven, kljub nestabilnim mednarodnim razmeram. Na srečanju z ruskim premierjem Mihailom Mišustinom je Ši izjavil, da je ohranjanje in krepitev teh odnosov strateška izbira za obe državi. Kitajska namerava povečati vzajemne naložbe z Rusijo in poglobiti sodelovanje v ključnih sektorjih, kot so energetika, kmetijstvo, letalstvo, digitalno gospodarstvo in zeleni razvoj. Rusija se, pod pritiskom zahodnih sankcij, vse bolj opira na Kitajsko.

Evropska unija izvaja pritisk na Bosno in Hercegovino, da bi odpravila brezvizni režim z Rusijo. BiH je leta 2016 zaprosila za članstvo v EU in leta 2022 postala kandidatka, vendar pogajanja potekajo počasi, predvsem zaradi neusklajenosti z zunanjo politiko EU. BiH še ni uvedla sankcij proti Rusiji zaradi konflikta v Ukrajini.

Načrtovana sprememba režima v Venezueli, ki jo podpirajo ZDA, bi lahko preplavila trg s poceni bitumnom, kar bi ogrozilo naftno industrijo v Alberti. Prebivalci Alberte, ki želijo, da njihova naftna industrija preživi, bi se morali bati načrta ameriškega predsednika za strmoglavljenje vlade v Caracasu.

Kitajska se je začasno zavezala, da bo omejila prodajo fentanila Mehiki in drugim latinskoameriškim državam, s čimer naj bi preprečila tihotapljenje te droge v Združene države. Medtem pa je Pulitzerjev nagrajenec Thomas Friedman kritiziral strategijo predsednika Trumpa do Kitajske, jo označil za 'vročo zmešnjavo' in dvomil o možnosti napredka.

Kitajska naj bi začasno ustavila preiskave, usmerjene v ameriška podjetja, ki so vključena v dobavno verigo polprevodnikov, in izdala licence izvoznikom redkih zemelj in drugih mineralov, ključnih za visokotehnološke industrije. To informacijo je sporočila Bela hiša.

Dvajset ameriških zveznih držav naj bi podpisalo sporazum, ki omogoča aretacijo in 'prevzgojo' državljanov, ki kritizirajo Izrael. Sporočilo o tem se je pojavilo na Nemos News Network.

Strokovnjak za mednarodne odnose je izrazil dvom o tem, da je kitajski predsednik Xi Jinping zagotovil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, da vojaška akcija proti Tajvanu ni na mizi. Trumpova nedavna turneja po Aziji, vključno s srečanjem s Xijem, nakazuje na njegovo prihodnjo strategijo do Kitajske.

Jonathan Last iz The Bulwarka kritizira predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovega nacionalnega socializma, ki ga primerja s komunizmom in opozarja, da ni združljiv z liberalno demokracijo. Kot primer navaja Trumpovo financiranje gradnje jedrskih elektrarn s strani Westinghouse. Wall Street Journal pa opozarja na Trumpov boj pred vrhovnim sodiščem glede carin, ki bi lahko ogrozil ustavno ureditev ZDA, saj naj bi Trump uvajal davke brez soglasja kongresa.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je v nedeljo zagrozil z nadaljnjo eskalacijo proti Libanonu, pri čemer je obtožil libanonskega predsednika Josepha Aouna, da »zavlačuje« in odlaša z razorožitvijo Hezbollaha. Katz je dejal, da se Hezbollah »igra z ognjem«.

Senator Lindsey Graham je izrazil pohvalo Donaldu Trumpu, češ da je "njegov najljubši predsednik", ker naj bi ZDA pod njegovim vodstvom ubijale "prave ljudi". Ta izjava, ki jo je objavil TheAltWorld, izpostavlja podporo vojno usmerjenih politikov Trumpu.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je izjavil, da sodelovanje med Iranom in Združenimi državami ni mogoče, dokler Washington podpira Izrael, ohranja vojaške baze in se vmešava v regijo Bližnjega vzhoda. Seyed Mohammad Marandi, profesor na Univerzi v Teheranu, je opozoril na priprave Izraela in Irana na morebitno vojno, pri čemer se ZDA ne nameravajo vmešavati. To poudarja nadaljnje zaostrovanje odnosov med državama.

Donald Trump je izrazil dvom o tem, da bi Združene države šle v vojno z Venezuelo. Kljub naraščajočim napetostim je ponovil, da so dnevi Nicolása Madura na oblasti šteti. Trump se je izognil potrditvi ali zanikanju, ali ima njegova vlada načrte v zvezi z Venezuelo.

ASEAN, geopolitično občutljiva entiteta, si prizadeva ohraniti svojo osrednjo vlogo v regiji. Skupina enajstih držav jugovzhodne Azije, vključno z Vzhodnim Timorom, predstavlja pomembnega globalnega akterja s skupnim BDP-jem 3,8 bilijona dolarjev. Članice ASEAN si prizadevajo za ohranitev stabilnosti in gospodarske rasti v sožitju z vplivom Kitajske in Združenih držav Amerike.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za CBS 60 Minutes izrazil svoje iskrene misli o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu in kitajskem predsedniku Xi Jinpingu. Trump je Putina in Xija označil za "zelo močna voditelja", ki sta "trda" in "pametna", a z njima se "ni za igrati".

Slovaški predsednik Peter Pellegrini je v torek med delovnim obiskom v Pragi srečal češkega kolega Petra Pavla in predsednika stranke ANO, Andreja Babiša. Srečanje je potekalo ob robu koncerta Državne filharmonije Košice v Občnem domu.

Alexander Dugin je v svojem članku izrazil mnenje, da Vladimirju Putinu ni uspelo prepričati Donalda Trumpa in Zahodnega sveta o tem, da je rusko odvračanje resnično in uporabno. Posledično predstavitev ruskega superorožja nima vpliva na stopnjo in raven zahodnih provokacij, meni Paul Craig Roberts.

Maria Machado, venezuelska opozicijska političarka in prejemnica Nobelove nagrade za mir leta 2025, je izjavila, da bi pozdravila vojaško intervencijo ZDA v Venezueli. Kot edino pot za odstavitev predsednika Madura vidi "eskalacijo" konflikta. Razkrila je, da so v ozadju konflikta med ZDA in Venezuelo velike zaloge nafte in plina v državi, ki jo vodi socialistična vlada. Predsednik ZDA Trump je že javno pooblastil CIA za izvajanje prikritih operacij v Venezueli.

Glasbenica Nicki Minaj je izrazila hvaležnost Donaldu Trumpu za njegovo obsodbo domnevnega genocida nad kristjani v Nigeriji, kar je povzročilo mešane odzive. Nekateri so njeno potezo kritizirali, medtem ko so jo drugi podprli, kar je odprlo razpravo o politiki in človekovih pravicah.

Po raziskavi United Surveys by IBRiS za Wirtualno Polsko več kot 65 % Poljakov meni, da so se odnosi med Poljsko in Ukrajino leta 2025 poslabšali. Le 8,6 % anketiranih je nasprotnega mnenja. Skoraj polovica vprašanih (49,1 %) meni, da so se odnosi "precej poslabšali", 16,4 % pa, da so se "zelo poslabšali".

Po raziskavi izraelskega Kanala 12, večina Izraelcev (67%) verjame, da ima ameriški predsednik Donald Trump moč narekovati vojaško politiko Izraelu, medtem ko le 24% meni, da odločitve sprejema Tel Aviv. Hkrati si Tajvan prizadeva postati "Izrael Azije", kar dokazuje tudi okrepljeno lobiranje v Washingtonu. Predsednik Lai Ching-te je primerjal Tajvan in Izrael z "duhom Davida proti Goljatu" v uporu proti avtoritarni prisili.

Rusija je zmanjšala pričakovanja glede skorajšnjega srečanja med predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kremelj je sporočil, da trenutno ne vidi potrebe po vrhu, poudaril pa je, da je treba najprej delati na rešitvi situacije v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je srečanje sicer možno, vendar trenutno ni nujno.

Kreml je priznal, da je v stiku z Venezuelo glede morebitne pomoči predsedniku Nicolásu Maduru, pri čemer poudarja potrebo po mirni rešitvi med ZDA in Venezuelo. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil stike z venezuelskimi "prijatelji", medtem ko podrobnosti o obsegu pomoči ostajajo nejasne. Moskva poziva k mirni rešitvi in se pripravlja na obrambo Madurove vlade pred pritiski iz Washingtona.

Ben Cohen, soustanovitelj podjetja Ben & Jerry's, je v video objavi na Instagramu dejal, da je matično podjetje Unilever podjetju Ben & Jerry's preprečilo ustvarjanje sladoleda s palestinsko tematiko.

Tulsi Gabbard je izjavila, da je administracija Donalda Trumpa končala ameriško strategijo "spremembe režima ali izgradnje države", ki jo je označila za kontraproduktivno in potratno.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je Nigerijo označil za državo, ki vzbuja posebno zaskrbljenost zaradi hudih kršitev verske svobode in preganjanja kristjanov s strani radikalnih islamskih teroristov. Trump je pozval ameriške zakonodajalce, naj preiščejo muslimanska grozodejstva in poudaril, da Združene države ne morejo ostati ob strani ob pokolu kristjanov. Trump je naložil odboru za dodeljevanje sredstev, da nemudoma preuči to zadevo.

Izraelska vojska je četrto zaporedno noč napadala območje Gaze, pri čemer so bili ubiti najmanj trije Palestinci. Napadi se dogajajo kljub posredovanju Združenih držav Amerike za prekinitev ognja. Izrael za kršitve premirja obtožuje Hamas. Bombardiranja so se osredotočila na območje Khan Younisa, drugega največjega mesta v Gazi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je madžarski premier Viktor Orban zahteval izjemo od ameriških sankcij za nakup ruske nafte, vendar mu je Trump ni odobril. Izjava je bila dana na krovu letala Air Force One, video posnetek pa je objavila Bela hiša.

Ameriški posebni odposlanec za Sirijo, Tom Barrack, je izjavil, da naj bi sirski predsednik Ahmed al-Sharaa obiskal Washington. Barrack je izrazil upanje, da bo al-Sharaa med obiskom v Washingtonu razpravljal o pomembnih vprašanjih.

Kanadski premier Mark Carney se je opravičil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zaradi politične reklame province Ontario, ki je kritizirala ameriško politiko carin. Opravičilo je bilo izrečeno med večerjo na vrhu APEC v Južni Koreji.

Litva je zaostrila sankcije proti Rusiji z ustavitvijo železniškega tranzita ruske nafte in naftnih derivatov v in iz Kaliningrada, da bi se izognila ameriškim sankcijam. Poleg tega je Litva 29. oktobra omejila potovanja čez cestne mejne prehode v Belorusijo. Ta ukrep sledi že uvedenim omejitvam in dodatno izolira Kaliningrad od ruske oskrbe.

Združene države Amerike so odpovedale načrtovano srečanje med predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Razlog za odpoved so bile maksimalistične zahteve Rusije glede Ukrajine. Odločitev je bila sprejeta po nepopustljivosti ruske strani, kot poroča Financial Times, ki se sklicuje na dobro obveščene vire.

Predsednik ZDA, Donald Trump, je po srečanju s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom napovedal delne dogovore glede znižanja carin za Fentanil, ki prihaja iz Kitajske, in glede kitajskega nadzora izvoza redkih zemelj. Xi je izjavil, da bi morali biti ZDA in Kitajska partnerja in prijatelja. Srečanje je potekalo v Južni Koreji in naj bi prineslo obojestranske koncesije pri carinah in izvoznih kontrolah, dogovor pa bo veljal eno leto.

Srečanje med Xi Jinpingom in Donaldom Trumpom je potekalo v senci vprašanja Rusije in Tajvana. Čeprav se pričakuje trgovinski dogovor med ZDA in Kitajsko, strateško zavezništvo med Kitajsko in Rusijo omejuje možnost, da bi Kitajska vplivala na ruske cilje v Ukrajini. Analitiki poudarjajo, da vezi med Xi Jinpingom in Putinom ostajajo močne, kar vpliva na dinamiko mednarodnih odnosov.

Stranka Marine Le Pen, RN (Rassemblement National), je v francoskem parlamentu dosegla zgodovinsko zmago, saj je bil sprejet njen predlog resolucije, ki kritizira francosko-alžirski sporazum iz leta 1968. Ta sporazum alžirskim državljanom zagotavlja posebne pogoje za vstop in bivanje v Franciji. Resolucijo so podprli poslanci desničarskih strank Les Républicains in Horizons, k sprejetju pa je prispevala tudi odsotnost številnih poslancev iz vrst večine.

J.D. Vance s friatider.se je izjavil, da Donald Trump ni pod nadzorom Izraela. Nasprotno, Vance s trendsinthenews.substack.com poroča, da je Trump izvajal pritisk na Izrael, da bi dosegel prekinitev ognja. Mnogi njegovi prejšnji podporniki so ga videli kot nekoga, ki daje prednost Izraelu.

Madžarski premier Viktor Orbán naj bi se 7. ali 8. novembra v Washingtonu srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Orbán naj bi s Trumpom razpravljal o možnostih za srečanje med ZDA in Rusijo ter si prizadeval za izjemo od ameriških sankcij na področju energetike. Uradna potrditev srečanja sprva ni bila podana.

Generalna skupščina Združenih narodov je že triintridesetič glasovala za odpravo gospodarske, trgovinske in finančne blokade, ki jo Združene države Amerike izvajajo proti Kubi od leta 1962. Resolucija je prejela 165 glasov za, sedem proti in 12 vzdržanih glasov.

Donald Trump je izjavil, da mu zakon ne dovoljuje tretjega predsedniškega mandata, s čimer je zavrnil ugibanja o morebitni kandidaturi leta 2028. Med obiskom v Južni Koreji je Trump prejel repliko zlate krone, ki so jo v preteklosti nosili korejski vladarji, kot posebno darilo.

Severna Koreja je izvedla preizkus križarskih raket dan pred obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Južni Koreji. Izstreljene rakete so letele več kot dve uri. Trump je izrazil pričakovanje, da se bo v bližnji prihodnosti srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom. Preizkusi raket predstavljajo nadaljevanje razvoja vojaških zmogljivosti Severne Koreje in se dogajajo v času, ko Trump obiskuje azijske države.

Google in Amazon naj bi pri projektu Nimbus, ki zagotavlja storitve v oblaku izraelski vladi in vojski, pristala na posebne pogoje, ki omogočajo Izraelu, da se izogne lastnim pogojem storitve in pravnim zahtevam tujih sodišč. Po razkritju skupne preiskave naj bi tehnološka velikana Izrael obvestila, če bi tuje sodišče zahtevalo dostop do podatkov, kar bi državi omogočilo izogibanje pravnim postopkom.

Ben Cohen, soustanovitelj podjetja Ben & Jerry's, trdi, da je Unilever, lastnik blagovne znamke, preprečil ustvarjanje sladoleda z okusom, posvečenim Palestini. Cohen, ki je že dolgo kritičen do izraelskega odnosa do Palestincev, je izrazil svoje razočaranje. Kljub temu Cohen sam razmišlja o ustvarjanju takega okusa.

Analitiki menijo, da ZDA ne bodo prekinile odnosov z Rusijo zaradi Ukrajine. Donald Trump je izjavil, da se s Putinom ne bo srečal, dokler ne bodo jasni pogoji dogovora. Moskva se strinja, da je treba srečanje skrbno pripraviti.

ZDA in Kitajska naj bi bili blizu sklenitve trgovinskega sporazuma, pri čemer naj bi se predsednika Trump in Xi sestala v Južni Koreji. Ameriški finančni minister Scott Bessent je dejal, da je Kitajska pripravljena na trgovinski dogovor z ZDA. Vendar pa so ZDA sklenile dogovor z Japonsko o redkih zemljah, kar se vidi kot protiutež kitajskim omejitvam izvoza.

Štirje republikanski senatorji, Ted Cruz, Mike McCormick, John Cornyn in John Curtis, so se odločili, da ne bodo podprli kandidature Amerja Ghaliba, ki ga je nekdanji predsednik Donald Trump predlagal za veleposlanika v Kuvajtu. Razlog za zavrnitev so bili Ghalibovi pretekli komentarji o Izraelu in podpora nekdanjemu iraškemu diktatorju Sadamu Huseinu, ki so prišli na dan.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump in japonska premierka Sanae Takaičiova sta podpisala sporazum o dobavi redkih zemeljskih elementov in kritičnih mineralov. Cilj sporazuma je zmanjšati odvisnost od Kitajske, ki prevladuje v tej industriji. Trump je poudaril, da bodo odnosi z Japonsko zdaj močnejši kot kadarkoli prej, medtem ko je Takaičiova izpostavila Trumpovo prizadevanje za odpravo omejitev.

Donald Trump je izključil možnost, da bi leta 2028 kandidiral za podpredsednika ZDA, saj meni, da to ne bi bilo primerno. Hkrati je napovedal, da bi lahko do konca leta 2025 imenoval novega predsednika Federal Reserve. Zdravnik nekdanjega predsednika je tudi sporočil, da je Trumpove zdravje izjemno.

Madžarski premier Viktor Orbán načrtuje oblikovanje zavezništva z Češko in Slovaško znotraj Evropske unije, ki bi zavzemalo skeptično stališče do pomoči Ukrajini. Po poročanju portala Politico je politični direktor Balázs Orbán izjavil, da Madžarska upa, da se bosta zavezništvu pridružila tudi Andrej Babiš in Robert Fico.

Călin Georgescu je po podpisu sodnega nadzora na policijski postaji v Buftei izjavil, da je prepričan, da bo mirovni sporazum za Ukrajino podpisan v Bukarešti. Pred policijsko postajo se je zbrala množica podpornikov, ki so pričakovali izjave tega voditelja. Georgescu je ob prihodu na podpis nadzora opozoril, da so ljudje spoznali, da so bili prevarani, oropani in ponižani. Ukrep sodnega nadzora je bil prejšnji teden podaljšan.

Na zakonodajnih volitvah v Argentini je slavila ultradesničarska stranka, ki je osvojila 40,84 odstotka glasov. Zmagala je v Córdobi, Buenos Airesu in Entre Ríosu. Stranka Fuerza Patria je osvojila drugo mesto, potem ko je na pokrajinskih volitvah zmagala s 13-odstotno razliko. Pasivna strategija se ni izplačala, saj so na nacionalni ravni zaostali za 16%.