Ruska federacija je uradno zavrnila predloge Združenih držav Amerike in evropskih zaveznic glede varnostnih jamstev za Ukrajino, s čimer so se zmanjšala pričakovanja za hitro sklenitev premirja. Kremelj je ob tem stopnjeval retoriko in izrekel neposredne grožnje evropskim vojakom, kar po ocenah analitikov močno otežuje nadaljnja mirovna pogajanja. Moskva še naprej vztraja pri svojih pogojih, ki vključujejo nevtralni status Ukrajine in zmanjšanje njenih vojaških zmogljivosti. Združene države Amerike so v odziv na nastalo situacijo in neuspeh pri usklajevanju varnostnih protokolov umaknile svoj podpis pod dokumentom o jamstvih za Ukrajino. Ta poteza potrjuje predhodna opozorila evropskih voditeljev, predvsem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, o morebitni spremembi ameriške strategije. Evropa se tako sooča z negotovostjo glede nadaljnje vojaške in gospodarske podpore Kijevu v času, ko se pritisk na bojišču stopnjuje. Dogajanje spremlja vse večji strah pred širitvijo konflikta, saj Rusija kljub mednarodnim sankcijam ne kaže pripravljenosti na kompromis. Ukrajinska diplomacija medtem poudarja, da si prizadeva za dejanski mir in ne zgolj za začasno pomiritev z agresorjem, vendar pa odsotnost ameriških jamstev bistveno slabi njihov pogajalski položaj. Razmere na terenu ostajajo kritične, saj mirovni procesi stagnirajo, vojaška dejavnost pa se ne umirja.

Predsednik Donald Trump se je v torek sestal s predstavniki republikanske stranke v predstavniškem domu, da bi uskladili politično agendo ob začetku kritičnega leta vmesnih volitev. Srečanje na celodnevnem forumu o politikah je bilo namenjeno poenotenju stranke, ki bo odločala o poteku preostalega dela Trumpovega mandata. Razprave so se osredotočale na ključne zakonodajne prednostne naloge, ki bi lahko vplivale na volilni izid in prihodnjo sestavo kongresa. Hkrati se republikanska večina pod vodstvom predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona sooča z resnimi operativnimi težavami zaradi nenadnega upada števila aktivnih poslancev. Po nenadni smrti kongresnika Douga LaMalfe in hospitalizaciji Jima Bairda po prometni nesreči se je republikanska večina skrčila na zgolj 217 proti 213. Ob upoštevanju notranjih razkolov, kjer nekateri člani, kot je Thomas Massie, pogosto glasujejo proti vodstvu, je sposobnost stranke za sprejemanje zakonodaje, vključno z nujnim zakonom o financiranju vlade, resno ogrožena. Situacijo dodatno zapleta pričakovana izvolitev demokratskega predstavnika v Teksasu, kar bo razmerje moči še bolj zaostrilo.

Ameriški predsednik Donald Trump je spremenil svoje stališče glede domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Potem ko je sprva izrazil zaskrbljenost nad obtožbami Kremlja, je Trump po seznanitvi z obveščevalnimi podatki izjavil, da Ukrajina ni odgovorna za ta incident. Po njegovih besedah so ameriški uradniki ugotovili, da napad na rezidenco sploh ni bil izveden, čeprav se je v bližini nekaj zgodilo. Nekdanji vladni pooblaščenec za obnovo Ukrajine Tomáš Kopečný je v tem kontekstu poudaril, da se Kijev zahvaljujoč Trumpovi vztrajnosti in diplomatskemu pritisku približuje miru, vendar je nadaljnji napredek odvisen predvsem od Rusije. Kopečný meni, da si Kremelj trenutno ne želi dejanskega miru, temveč se skuša izogniti obveznostim. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da je Ukrajina proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod sprožila val več deset dronov, kar pa ameriška stran zdaj zanika.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost zavrnil trditve Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po Trumpovih besedah so ameriški nacionalnovarnostni uradniki opravili temeljito analizo dogodkov in ugotovili, da Kijev ni ciljal omenjenega objekta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da so ukrajinske sile v napadu uporabile 91 brezpilotnih letal, ki pa naj bi jih ruska obramba vsa uspešno uničila. Trumpove navedbe, ki jih je podal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One, neposredno spodkopavajo uradno verzijo Kremlja in povečujejo napetost v odnosih med Washingtonom in Moskvo. Do razhajanj v informacijah prihaja v času, ko so mirovna prizadevanja med državama že dlje časa v zastoju, Rusija pa obtožbe o napadih na svojem ozemlju pogosto uporablja kot utemeljitev za nadaljnjo vojaško agresijo v Ukrajini.

V ruskem zračnem napadu na Kijev sta umrli dve osebi, še tri pa so bile ranjene. Po navedbah ukrajinske državne službe za izredne razmere je bila v kijevskem okrožju Obolonskyi zadeta štirinadstropna stavba zdravstvene ustanove, kjer je izbruhnil požar. Napad se je zgodil v času, ko Ukrajina obeležuje skorajšnjo četrto obletnico začetka ruske invazije, ki jo Kremelj še naprej označuje za »posebno vojaško operacijo«. Kljub nenehnim spopadom se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja možnost mirovnih pogajanj, pri čemer se kot ključni posrednik med Moskvo in Kijevom pojavljajo Združene države Amerike. Nekdanji vladni pooblaščenec za rekonstrukcijo Ukrajine Tomáš Kopečný je izpostavil negotovost glede prihodnje pomoči evropskih držav, vključno s Češko, po morebitnih spremembah v vladnih sestavah. Razprave se spopadajo tudi z vprašanji o vplivu ameriške zunanje politike na mirovni proces, medtem ko razmere na fronti ostajajo napete in zaznamovane s civilnimi žrtvami.

V ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki na ruski obmejni regiji sta bila ubiti najmanj dve osebi, še tri pa so bile ranjene, so v nedeljo sporočili lokalni uradniki. Guverner regije Belgorod Vjačeslav Gladkov je potrdil, da je v enem od napadov dron zadel avtomobil, pri čemer je umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Incidenti so se zgodili v času povečanih napetosti in intenzivnih čezmejnih spopadov, ki zaznamujejo začetek leta 2026. Novi napadi so se zvrstili tik pred napovedanimi mirovnimi pogajanji v Parizu, ki naj bi se odvila ta teden z namenom končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Kljub napovedim ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da je mirovni sporazum že v 90 odstotkih usklajen, se razmere na terenu ne umirjajo. Obe strani se v zadnjih dneh medsebojno obtožujeta napadov na civilno infrastrukturo in naseljena območja, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za premirje.

Grški minister za kmetijstvo in prehrano Kostas Tsiaras je v pogovoru za televizijo ERTNEWS pozval kmete h konstruktivnemu dialogu in poudaril, da mora prevladati zdrava pamet. Minister je izrazil upanje, da bodo kmetje razumeli, da je pogajalska miza edini način za reševanje njihovih težav in zahtev. Po njegovih besedah je vlada že naredila konkretne korake in se odzvala na številne zahteve kmetijskega sektorja, vendar so nadaljnji premiki odvisni od pripravljenosti na pogovor. Tsiaras je izpostavil, da sta stabilnost in vzajemno razumevanje ključna za dolgoročno reševanje odprtih vprašanj v kmetijstvu. Čeprav kmetje napovedujejo stopnjevanje protestov, grška vlada vztraja pri stališču, da rešitve niso mogoče s cestnimi zapaporami, temveč z argumentirano razpravo o finančnih zmožnostih države in kmetijski politiki Evropske unije. Minister je ob tem podčrtal, da so interesi kmetov in države v osnovi povezani.

Ameriški predsednik Donald Trump je na predvečer novega leta delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar nakazuje na pomemben zasuk v njunih diplomatskih odnosih. Do zaostritve prihaja v času, ko so se napetosti med državama povečale zaradi nedavnega obsežnega napada z droni na rusko regijo Novgorod. Čeprav obveščevalna agencija CIA trdi, da napad ni bil poskus atentata na Putina, nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko ti narativi vplivali na Trumpovo dojemanje ruske grožnje. Analitik Andrew Korybko navaja, da CIA domnevno manipulira s Trumpom, da bi ga odvrnila od sodelovanja s Putinom, medtem ko se napovedi o hitrem mirovnem sporazumu v Ukrajini praktično razblinjajo. Trumpovo javno nezadovoljstvo je neposreden odziv na rusko zavračanje revidiranih mirovnih načrtov, kar je povzročilo zastoj v diplomatskih prizadevanjih. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika spiralno vodila v nenadzorovano zaostrovanje konflikta, če se komunikacija med voditeljema ne stabilizira.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje voditeljev držav podpornic Ukrajine, združenih v tako imenovano koalicijo voljnih, ki bo potekalo 6. januarja v Parizu. Glavni namen vrha je uskladitev nadaljnje pomoči državi, ki se še vedno spopada z rusko agresijo. Zelenski je ob tem poudaril nujnost mednarodne enotnosti pri zagotavljanju vojaške in diplomatske podpore Kijevu. V svojem novoletnem nagovoru je Zelenski narodu in svetovni javnosti sporočil, da si Ukrajina močno želi končanja vojne, vendar ne na račun svoje državnosti ali ozemlja. Izpostavil je, da Kijev stremi k pravičnemu miru, ki bo vključeval spoštovanje ukrajinske suverenosti. Njegove besede so odraz prizadevanj za stabilizacijo razmer, potem ko je v preteklosti že omenil, da je osnutek mirovnega dogovora v veliki meri usklajen, a ostajajo ključna vprašanja še odprta.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo stopnjeval besedne napade na ruskega predsednika Vladimirja Putina, ko je delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo obtožuje oviranja mirovnega procesa v Ukrajini. Trumpova poteza sledi ključnim mirovnim pogovorom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. V uvodniku je poudarjeno, da je Rusija tista, ki stoji na poti miru, in ne Ukrajina, pri čemer so izpostavljeni brutalni ruski napadi na civilne cilje, vključno z decembrskimi napadi z droni na Kijev, ugrabitvami otrok ter usmrtitvami ujetnikov. Besedni spor se je zaostril po tem, ko je Putin Ukrajino obtožil poskusa napada na njegovo zasebno rezidenco, kar je Kijev odločno zanikal. Trump, ki je po srečanju z Zelenskim izrazil optimizem glede končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta, je z delitvijo zapisa podprl trditve, da so napadi na Putina upravičeni glede na ravnanje Moskve. Čeprav je Trump obljubil določeno varnostno pomoč Ukrajini, podrobnosti o naravi te podpore še ostajajo nejasne. Dogajanje kaže na opazno zaostritev Trumpovega stališča do Kremlja v trenutku, ko se zdi, da so pogajanja z Moskvo ponovno zašla v slepo ulico.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnih mirovnih pogovorih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v letovišču Mar-a-Lago znatno zaostril svoj odnos do ruskega voditelja Vladimirja Putina. Trump je javno podprl stališče, da Rusija predstavlja glavno oviro na poti do miru, kar nakazuje na morebiten premik v ameriški zunanji politiki po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Do zaostritve prihaja v času, ko Kremelj obtožuje Ukrajino domnevnega napada z droni na Putinovo zasebno rezidenco, kar Kijev odločno zanika. Trumpova ekipa je izpostavila ruske brutalne napade na civilno infrastrukturo, vključno z obsežnim bombardiranjem na božični dan, ko je bilo ubitih sedem civilistov. V luči teh dogodkov je predsednik Trump kljub prvotnemu optimizmu glede hitrega končanja vojne izrazil pripravljenost za nadaljnjo zagotavljanje varnostne pomoči Ukrajini. Čeprav podrobnosti o naravi pomoči še niso znane, njegova retorika zdaj vključuje neposredne kritike Putinovih dejanj, vključno z ugrabitvami otrok in mučenjem ujetnikov, kar označuje kot dejanja, ki upravičujejo ukrajinske povračilne ukrepe.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po poročanju o domnevnem napadu z 91 ukrajinskimi droni na njegovo rezidenco v regiji Novgorod ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav jasnih dokazov o napadu, ki naj bi se zgodil med ključnimi mirovnimi pogajanji, še ni, Kremelj dogodek izkorišča za zaostritev svojega stališča. Incident se je zgodil v času, ko sta se Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na Floridi sestala, da bi zbližala stališča o mirovnem načrtu. Analitiki opozarjajo, da je verodostojnost informacij trenutno ključna v odnosih med Putinom in Trumpom. Ruski voditelj naj bi si prizadeval ohraniti naklonjenost nove ameriške administracije, hkrati pa domnevni poskus atentata uporablja kot vzvod za izboljšanje svojega položaja pri delitvi ozemlja. Medtem ko nekateri zahodni opazovalci opozarjajo na tveganje eskalacije in pritiske znotraj ruskega vojaškega vrha, Trump še naprej vztraja pri iskanju hitre diplomatske rešitve, čeprav preboja glede ključnih ozemeljskih vprašanj še ni na obzorju.

Ruske sile so v noči na zadnji dan leta 2025 izvedle silovit napad z droni na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa. Po navedbah lokalnih uradnikov so ruska brezpilotna letala zadela večstanovanjske zgradbe in poškodovala električno omrežje, kar je povzročilo nove motnje v oskrbi z energijo. V napadu je bilo ranjenih šest oseb, med njimi trije otroci, vključno z malčkom. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta. Ukrajinska vojaška administracija je potrdila, da so stanovanjski bloki utrpeli znatno gmotno škodo, na terenu pa so reševalne ekipe, ki pomagajo prebivalcem poškodovanih zgradb. Gre za nadaljevanje ruske strategije ciljanja civilne in energetske infrastrukture pred prihajajočim novim letom. Kljub poročilom o mirovnih pogovorih Rusija ne kaže znakov popuščanja v svoji zračni kampanji. Napadi na Odeso so v zadnjih mesecih postali stalnica, saj mesto predstavlja ključno točko za ukrajinski izvoz in energetsko stabilnost južnega dela države. Najnovejša eskalacija ponovno postavlja pod vprašaj iskrenost namer Moskve pri iskanju diplomatske rešitve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal obisk Ukrajine, ki naj bi služil kot ključni korak k dokončni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Predlog prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj, kjer se Trumpova administracija dejavno vključuje v pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Zelenski verjame, da bi Trumpova prisotnost na ukrajinskih tleh lahko pospešila proces in zagotovila trdnejša jamstva za mir. Dogajanje sledi nizu avgustovskih srečanj v Washingtonu, kjer sta se voditelja avgusta 2025 sestala, da bi uskladila stališča glede prihodnosti regije. Čeprav so se v preteklosti pojavljala razhajanja glede pogojev premirja in vojaške pomoči, trenutna retorika kaže na poskus zbliževanja interesov med Kijevom in Belo hišo. Zelenski s tem vabilom stopnjuje pritisk na mednarodno skupnost in obenem išče neposredno potrditev ameriške podpore v ključnem trenutku vojne.

Ruske sile so z bezpilotnimi letalniki izvedle silovit napad na južnoukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer so zadeli stanovanjska naselja in ključno elektroenergetsko omrežje. Po uradnih podatkih lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih najmanj šest oseb, med katerimi so tudi trije otroci, vključno z malčkom. Napad se je zgodil v času izjemno napetih mirovnih pogajanj, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Ukrajinski uradniki poročajo o znatni gmotni škodi na civilni infrastrukturi, kar je povzročilo nove prekinitve pri oskrbi z električno energijo v regiji. Agresivno stopnjevanje zračnih napadov na civilne cilje v Odesi sledi vzorcu sistematičnega uničevanja ukrajinskega energetskega sistema, ki ga Rusija izvaja že več mesecev. Kljub potekajočim pogovorom se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje, Rusija pa s tovrstnimi dejanji povečuje pritisk na ukrajinsko stran sredi pogajalskega procesa.

Poljski premier Donald Tusk je po virtualnem srečanju z evropskimi voditelji, kanadskim premierjem Markom Carneyjem in generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem izjavil, da se je mir v Ukrajini prvič od začetka vojne pojavil na obzorju. Srečanje je bilo namenjeno usklajevanju prizadevanj po nedavnih pogovorih med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Tusk je poudaril, da so bili storjeni premiki, ki dajejo podlago za optimizem, čeprav je hkrati opozoril, da upanje še ne pomeni popolne varnosti. Poudaril je pomen enotnosti Zahoda, saj bi razdeljenost omogočila Rusiji diktiranje pogojev miru. Medtem ko je Donald Trump srečanje z Zelenskim v Mar-a-Lagu označil za uspeh in zatrdil, da sta strani bližje dogovoru kot kdaj koli prej, se razmere na terenu in v diplomaciji dodatno zapletajo. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval k preglednosti in poštenosti vseh vpletenih strani, vključno z Rusijo. Razpravo pa so zasenčile nove obtožbe Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je te navedbe kategorično zavrnil kot neutemeljene, opazovalci pa opozarjajo, da so takšne obtožbe sledile neposredno po Trumpovih napovedih o napredku, kar bi lahko služilo kot ruski izgovor za zaostritev pogojev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v letovišču Mar-a-Lago poudaril, da Ukrajina v okviru morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila opustitev civilnega prebivalstva in ukrajinskih sil na zasedenih območjih. Kljub Trumpovemu optimizmu glede hitre rešitve konflikta ostajajo ključna vprašanja neodločena, saj Kijev vztraja pri ohranitvi suverenosti nad celotnim mednarodno priznanim ozemljem. Srečanje na Floridi je razkrilo precejšnja razhajanja med stranema glede strategije pogajanj. Medtem ko Trump poudarja napredek in željo Vladimirja Putina po rešitvi, strokovnjaki opozarjajo na Trumpovo negotovo razmerje z ukrajinskim voditeljem, ki ga zaznamujejo pritiski po ozemeljskih koncesijah. Poljski predsednik Karol Nawrocki je Trumpa v telefonskem pogovoru dodatno opozoril pred prevelikim zaupanjem v zagotovila Kremlja, saj Rusija kljub diplomatskim prizadevanjem nadaljuje z vojaškimi operacijami.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in generalnim sekretarjem Nata izrazil optimizem glede končanja vojne v Ukrajini. Tusk je poudaril, da se je mir prvič od začetka spopadov dejansko pojavil na obzorju, kar pripisuje nedavnemu srečanju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Srečanje v Mar-a-Lagu so opazovalci označili za uspeh, saj naj bi Ukrajina prejela načelna zagotovila o varnostnih jamstvih po koncu sovražnosti. Kljub Tuskovi spremembi retorike — še nedolgo nazaj je opozarjal na nevarnost ruskega razdvajanja Zahoda — ostaja pot do končnega sporazuma zahtevna. V ozadju diplomatskih premikov so se pojavile informacije o telefonskem pogovoru med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom, ki je potekal tik pred srečanjem z Zelenskim, kar je v določenih evropskih krogih sprožilo nemir. Hkrati so se pojavile resne obtožbe in grožnje s strani Kremlja, ki so sledile domnevnemu ukrajinskemu napadu z dronom na rezidenco ruskega predsednika, kar še dodatno zaostruje pogoje za pogajanja o morebitnih koncesijah.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Ukrajina izvedla obsežen napad z 91 droni, katerih tarča je bila rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Moskva je napovedala oster odziv in revizijo svojega stališča do morebitnih mirovnih pogajanj, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu na rezidenco zavrnil kot izmišljotine. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, ko ameriški predsednik Donald Trump stopnjuje pritisk na obe strani za končanje spopadov. Ruske oblasti trdijo, da so bili napadi neposreden poskus ogrožanja državnega vrha, kar bi lahko korenito spremenilo pogoje, pod katerimi je Kremelj pripravljen sesti za pogajalsko mizo. Incident dodatno zapleta diplomatska prizadevanja mednarodne skupnosti, saj Rusija napoveduje povračilne ukrepe. Ukrajinska stran medtem vztraja pri potrebi po nadaljnji vojaški pomoči Zahoda, brez katere po besedah Zelenskega zmaga nad ruskimi silami ni mogoča.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News po srečanju izpostavil, da Ukrajina brez podpore Združenih držav Amerike ne more zmagati v vojni proti Rusiji. Poudaril je, da so bili njuni pogovori o mirovnem okviru konstruktivni, vendar je hkrati izrazil nezaupanje do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Srečanje je bilo ključnega pomena za oblikovanje novega mirovnega načrta v 20 točkah, ki bi lahko končal skoraj štiri leta trajajoč konflikt. Ameriški predsednik Donald Trump je srečanje opisal kot pozitivno, čeprav so pogovori potekali v senci nedavnih napetosti zaradi domnevnih ukrajinskih napadov na rusko ozemlje. Zelenski je v izjavah za javnost ponovno poudaril, da je usoda ukrajinske obrambe neposredno odvisna od odločitev Washingtona glede prihodnje vojaške in finančne pomoči.

Donald Trump je izrazil ogorčenje nad domnevnim ukrajinskim napadom na rezidenco Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal zaostritev stališča Moskve v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na napad z droni. Aleksej Arestovič je dejal, da je Ukrajina napadla center za poveljevanje ruske jedrske triade pri Novgorodu.

Poljski premier Donald Tusk je po srečanju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu izrazil nenaden optimizem glede končanja konflikta. Tusk, ki je predhodno opozarjal na nevarnost razdeljenosti Zahoda, je po pogovorih z evropskimi voditelji in predstavniki zveze NATO izjavil, da se je mir prvič po začetku vojne pojavil na obzorju. Kljub pozitivnim tonom poljskega premierja pa znotraj ameriške administracije in mednarodne skupnosti ostajajo številni pomisleki. Poročila kažejo na teoretična zagotovila o popolni varnosti Ukrajine po koncu sovražnosti, vendar konkretni dogovori še niso bili doseženi. Medtem ko Trumpovo taborišče projicira podobo hitrega uspeha, se v ozadju kažejo resna nesoglasja glede pogajalske strategije. Vpogled v notranje kroge kaže, da bodoči predsednik ZDA bije bitko z lastnimi svetovalci, vključno z Marcom Rubiom in Peteom Hegsethom, kar bi lahko otežilo uresničitev njegove napovedane hitre rešitve. Ruska stran ostaja zadržana, saj Kremelj opozarja na številna odprta vprašanja, ki ostajajo nerešena kljub Trumpovemu optimizmu. Razkorak med javnimi izjavami o »fantastičnih« pogovorih in realno situacijo na terenu nakazuje, da je pot do finalnega dogovora še dolga in polna ovir.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ključnem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu jasno poudaril, da Ukrajina ne bo pristala na umik svojih sil z lastnega ozemlja kot del morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo. Zelenski je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila zapustitev civilnega prebivalstva in vojakov, ki se borijo na fronti. Kljub stopnjevanju diplomatskih pritiskov za hitro končanje konflikta ukrajinski voditelj vztraja pri zaščiti ozemeljske celovitosti države. Varnostni strokovnjak Milan Mikulecký je ob tem ocenil, da Zelenski po skoraj štirih letih ruske invazije še vedno ohranja visoko stopnjo zaupanja javnosti, čeprav se pojavljajo kritike na račun učinkovitosti njegove administracije. Mikulecký je izpostavil tudi vprašanje vzdržnosti strategije, po kateri predsednik osebno vodi skoraj vsa ključna mednarodna pogajanja. Srečanje na Floridi je potekalo v senci stopnjevanih ruskih napadov na Kijev, kar dodatno otežuje pogajalska izhodišča za dosego stabilnega miru.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA izjavil, da mora Zahod priznati rusko strateško pobudo na bojišču v Ukrajini. Po besedah vodje ruske diplomacije so pogovori o morebitni ureditvi konflikta še vedno v teku, vendar je poudaril, da se bo Zahod moral sprijazniti s trenutnimi razmerami na terenu. Lavrov je prav tako izpostavil prepričanje Kremlja, da Washington podpira predlog za izvedbo novih volitev v Ukrajini, kar Rusija vidi kot del širše politične strategije Zahoda. Izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj, kjer Rusija preko svojih odposlancev ohranja stike z ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Lavrov je nakazal, da so za Rusijo ključni premiki v ameriški zunanji politiki, medtem ko Ukrajina pod vodstvom Volodimirja Zelenskega še naprej išče poti za mednarodni pritisk na Moskvo. Ruski minister je jasno podčrtal, da brez upoštevanja realnosti na bojišču in ruskih strateških interesov trajen mir ne bo mogoč.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v nedavnem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil resno opozorilo glede prevelikega zaupanja ruskim zagotovilom. Po navedbah ministra Marcina Przydacza je Nawrocki poudaril, da Kremelj pogosto uporablja dezinformacije, kar bi lahko ogrozilo prizadevanja za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Opozorilo prihaja v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti na Floridi, kjer se je Trump sestal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Istočasno je Donald Trump razkril, da ga je ruski predsednik Vladimir Putin osebno obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na njegovo rezidenco v severni Rusiji. Trump je ob tem izrazil očitno nezadovoljstvo in dejal, da ga je novica močno ujezila, saj bi takšni dogodki lahko negativno vplivali na njegovo vlogo posrednika v mirovnem procesu. Kljub napetostim Trump in Zelenski nadaljujeta pogovore o možnostih za končanje vojne, medtem ko poljska stran opozarja na previdnost pri sprejemanju ruskih navedb.

Ukrajinske oborožene sile so v noči z 28. na 29. december z droni napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ruska zračna obramba je drone po uradnih navedbah sestrelila, vendar je incident sprožil buren mednarodni odziv in resno ogrozil takratne diplomatske napore za končanje konflikta. Napad se je zgodil le dan po srečanju med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim na Floridi, ki je bilo po nekaterih ocenah za Kijev razočaranje, ter tik pred načrtovanim telefonskim pogovorom med Trumpom in Putinom. Ameriški predsednik Donald Trump je nad dejanjem izrazil ogorčenje, saj naj bi ukrajinska stran s tem poskusila sabotirati mirovni proces in preprečiti dogovore, ki bi temeljili na zamrznitvi bojev na trenutnih frontnih linijah. Vojaški analitiki ocenjujejo, da je Zelenski s to potezo želel Zahod postaviti pred dilemo glede nadaljnje podpore Ukrajini, nekateri pa namigujejo, da je bila operacija izvedena s privolitvijo ali celo spodbudo določenih evropskih zaveznikov, predvsem Velike Britanije. Dogodek je še dodatno poglobil nezaupanje med vpletenimi stranmi v ključnem trenutku, ko se je pripravljal teren za morebitno prekinitev ognja.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi gostil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Srečanje, ki je potekalo 29. decembra 2025, je bilo osredotočeno na strateška vprašanja na Bližnjem vzhodu, s poudarkom na drugi fazi mirovnega načrta za Gazo. Gre za ključen diplomatski dogodek, ki nakazuje tesno sodelovanje med prihajajočo ameriško administracijo in izraelskim vrhom pri reševanju dolgotrajnega konflikta. Med pogovori sta voditelja izpostavila nujnost stabilizacije regije in iskanja trajnih varnostnih rešitev. Trump je ob sprejemu poudaril pomen močnega zavezništva med Združenimi državami Amerike in Izraelom, medtem ko je Netanjahu predstavil izraelske poglede na povojno ureditev Gaze. Dogodek v Palm Beachu predstavlja nadaljevanje usklajevanj, ki so se intenzivirala v zadnjem mesecu leta 2025, ko sta obe strani začeli pripravljati teren za novo fazo mirovnih pogajanj pod okriljem bodoče Trumpove vlade.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Osrednja točka razhajanj ostajajo varnostna jamstva; medtem ko trenutni osnutek predvideva 15-letno obdobje omejenih jamstev, je Zelenski zahteval 50-letno zavezo, ki bi bila po vsebini primerljiva s 5. členom pogodbe zveze NATO o kolektivni obrambi. Trump je srečanje označil za konstruktivno in izjavil, da sta blizu dogovora, vendar je opozoril na zahtevna vprašanja glede ozemlja. Ameriški predsednik je poudaril, da je del ukrajinskega ozemlja že izgubljen in da bi bilo za Kijev bolje, če bi sporazum dosegli čim prej, kar nakazuje na pričakovanja Washingtona po ozemeljskih koncesijah Ukrajine. Zelenski kljub temu vztraja pri najvišjih varnostnih standardih za vsakršno prihodnjo mirovno ureditev. Pogovori so potekali v luči prizadevanj nove ameriške administracije, da konflikt čim prej zamrzne ali zaključi s pogajanji, pri čemer Trumpova ekipa pritiska na obe strani za dosego hitrega kompromisa.

Kremelj je sporočil, da se po zadnjih diplomatskih prizadevanjih možnosti za sklenitev miru v Ukrajini povečujejo. Kljub optimističnim izjavam iz Moskve pa se razmere na terenu in v diplomatskih krogih ne umirjajo, saj so ruske oblasti poročale o napadu z 91 droni, ki naj bi ciljali rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruski predsednik je po incidentu ponovno potrdil svojo pripravljenost na nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki vključujejo tudi poročila o stikih med ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in Moskvo. Dogajanje zaznamujejo nasprotujoče si informacije; medtem ko nekateri viri blizu ruskemu vrhu poudarjajo napredek v pogovorih, zahodni analitiki opozarjajo na širjenje konflikta in Putinovo vztrajanje pri vojaških ciljih. Poročilo Bele hiše naj bi vsebovalo podatke o neposredni komunikaciji med Trumpom in Putinom, kar vnaša novo dinamiko v mednarodna prizadevanja za končanje vojne. Ukrajinska stran medtem ostaja previdna, saj ruska stran mir pogosto pogojuje s političnimi in ozemeljskimi koncesijami, ki so za Kijev nesprejemljive.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina brez pomoči ZDA ne more zmagati v vojni z Rusijo. Ukrajina zahteva dokaze od Moskve glede domnevnega ukrajinskega napada na rezidenco Vladimirja Putina. Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da ima Rusija strateško pobudo na bojišču v Ukrajini.

Donald Trump je na Floridi sprejel Benjamina Netanjahuja in izrazil prepričanje, da Izrael dobro ravna glede načrtov za Gazo. Trump je ponovil poziv za pomilostitev Netanjahuja, a je izraelski predsednik Herzog zanikal, da bi bila pomilostitev že v pripravi. Srečanje je sprožilo kritike političnih analitikov, ki so Trumpa obtožili podcenjevanja tuje politike. Demokratski kongresnik je izrazil zaskrbljenost glede Trumpovih izjav o vojni med Izraelom in Hamasom.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s čimer se nadaljujejo intenzivna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje se je odvilo v nedeljo zvečer, le malo po tem, ko je Trump opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Glavna tema pogovorov je bil morebitni mirovni sporazum, ki pa po navedbah opazovalcev ostaja težko dosegljiv. Srečanje med Trumpom in Zelenskim je po ocenah strokovnjakov potekalo v treznem vzdušju in brez večjih prebojev, vendar tudi brez diplomatskih škandalov, ki so v preteklosti zaznamovali odnose med Kijevom in Washingtonom. Zelenski je na Florido prispel v upanju na zagotovitev nadaljnje ameriške podpore, medtem ko Trumpov pristop temelji na neposrednem pogajanju z obema vpletenima stranema. Pred srečanjem z ukrajinsko delegacijo so se ameriški predstavniki, vključno s posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, večkrat sestali z ruskim vrhom, kar kaže na Trumpovo strategijo posredovanja med Moskvo in Kijevom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v letu 2025 že četrtič sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, vendar srečanje ni prineslo želenega napredka pri zagotavljanju varnostnih jamstev ali ekonomske podpore. Kljub Trumpovim napovedim o optimizmu glede hitrega končanja konflikta, analitiki in vojaški strokovnjaki, med njimi poljski general Roman Polko, opozarjajo, da Rusija ne kaže resničnega interesa za mir. Namesto tega naj bi Moskva zasledovala strateški premor za obnovo svojih sil, medtem ko njeni dolgoročni cilji ostajajo nespremenjeni, vključno z vzpostavitvijo marionetne vlade v Kijevu. Zelenski med pogovori z ameriško stranjo vztrajno zavrača kakršne koli ozemeljske koncesije, medtem ko Trumpova administracija pritiska na sprejetje mirovnega načrta, ki bi lahko vključeval nevtralnost Ukrajine. Ruski predsednik Vladimir Putin medtem nadaljuje z vojaškimi operacijami in vztraja pri svojih začetnih vojnih ciljih, kar postavlja Trumpove trditve o pripravljenosti obeh strani na dogovor v negotov položaj. Razmere na terenu in diplomatska togost nakazujejo, da se bo vojna v Ukrajini nadaljevala, saj nobena stran ni pripravljena na bistvena popuščanja.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja je Trump dejal, da bo ZDA "uničila Iran", če bo ta obnovil jedrske objekte. Obnovil je tudi poziv za pomilostitev Netanjahuja. Predsednik Izraela, Isaac Herzog, je zanikal Trumpovo trditev, da je pomilostitev že "v pripravi". Netanjahu je napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko civilno odlikovanje, "Israel Prize", za izjemen prispevek Izraelu in judovskemu narodu.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav so srečanje nekateri mediji označili za uspeh, saj naj bi bili dogovorjeni ključni varnostni jamstvi in določene točke mirovnega načrta, ostaja poljski premier Donald Tusk skeptičen. Tusk je opozoril, da je do končnega dogovora še daleč in da bi Zahod ter Ukrajina lahko izgubila to konfrontacijo, če bo Rusiji uspelo razdeliti zaveznice. Trump je po srečanju izrazil razumevanje za stališče ruskega predsednika Vladimirja Putina glede nevzdržnosti začasnega premirja med pripravami na referendume v Ukrajini. Po navedbah ameriškega predsednika Putin meni, da bi premirje le odložilo spopad in omogočilo ponovno oboroževanje. Hkrati pa ukrajinska stran in nekateri evropski diplomati, kot je poljski predstavnik Marcin Przydacz, opozarjajo na popolno pomanjkanje zaupanja v Kremelj, saj se bojijo, da bi Rusija pogajanja izrabila zgolj za strateški premor pred novimi napadi. Vprašanje ozemeljskih meja, predvsem prihodnost Donbasa, ostaja ena najtežjih točk pogajanj, ki še ni bila razrešena.

Ameriški predsednik Donald Trump je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Mar-a-Lagu opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Osrednja tema pogovorov je bila iskanje poti do končanja vojne v Ukrajini, pri čemer Trump trdi, da so pogajanja na dobri poti in da je mirovni dogovor blizu. Bela hiša si prizadeva za vzpostavitev okvira, ki bi zadovoljil obe strani, vendar ostajajo ključne podrobnosti sporazuma še vedno nejasne. Kljub optimizmu ameriške administracije so odnosi med vpletenimi stranmi napeti. Medtem ko Trump poudarja domnevne ruske koncesije, ukrajinska stran izraža previdnost in mestoma razočaranje nad komunikacijskimi kanali med Washingtonom in Moskvo. Pogovori na več ravneh se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh, ko bodo skušali uskladiti nasprotujoča si stališča glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev, ki so do sedaj zavirala kakršen koli konkreten premik k premirju.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, vendar pogovori niso prinesli oprijemljivih rezultatov glede vojaške pomoči ali konkretnega načrta za mir. Čeprav je Trump po srečanju izrazil optimizem in pogovore označil za konstruktivne, poročila kažejo, da Zelenskemu ni uspelo pridobiti zagotovil o nadaljnjih dobavah orožja, vključno z raketami dolgega dosega. Neuspeh pogajanj sledi nizu diplomatskih prizadevanj Kijeva, ki si v luči ruskih ofenziv prizadeva ohraniti ameriško podporo. Analitiki ocenjujejo, da so bili pogovori pod vplivom nedavne komunikacije med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je povečalo negotovost glede prihodnje vloge Združenih držav v konfliktu. Zelenski je kljub neuspehu poudaril nujnost močne ameriške podpore, medtem ko Trumpova administracija daje prednost hitremu končanju sovražnosti, ne da bi pri tem podala jasna jamstva o suverenosti ukrajinskega ozemlja. Dogodek odraža vse večji razkorak med ukrajinskimi pričakovanji in novo ameriško zunanjo politiko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo na srečanju v Mar-a-Lagu novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predstavil zahtevo po 50-letnem varnostnem jamstvu, ki bi bilo primerljivo s 5. členom pogodbe Nato. Pogovori o miru v Ukrajini niso prinesli bistvenega preboja, saj ostaja vprašanje prihodnje varnostne arhitekture glavna točka razhajanj med Kijevom in Washingtonom. Medtem ko Zelenski vztraja pri maksimalističnih zahtevah za zaščito svoje države, Trumpova administracija zasleduje drugačno strategijo za končanje konflikta. Evropski voditelji so po srečanju izrazili zaskrbljenost in zahtevali jasna varnostna zagotovila za Ukrajino, saj se bojijo, da bi Trumpov mirovni načrt lahko spodkopal evropsko stabilnost. Razhajanja med ZDA in Ukrajino glede narave jamstev povzročajo negotovost tudi znotraj Evropske unije, ki v strahu pred zmanjšanjem ameriške vojaške prisotnosti pospešuje priprave na samostojno zagotavljanje varnosti na celini. Pogovori so se končali brez konkretnega dogovora, kar povečuje pritisk na prihodnja diplomatska prizadevanja.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta po nedeljskih pogovorih sporočila, da se pogajanja o končanju vojne v Ukrajini približujejo končni fazi. Zelenski je srečanje označil za izjemno uspešno, saj naj bi bili dogovori o varnostnih jamstvih ZDA za Ukrajino popolnoma usklajeni. Po besedah ukrajinskega predsednika so ta jamstva ključen mejnik za dosego trajnega miru v regiji. Trump je potrdil, da se je pred srečanjem pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim načrtuje tudi nadaljnje stike. Napredek v pogajanjih je sprožil takojšen odziv na finančnih trgih, kjer so evropske obrambne delnice v ponedeljek zabeležile padec. Indeks obrambnih podjetij banke Goldman Sachs se je znižal za približno dva odstotka, kar odraža pričakovanja vlagateljev o morebitnem zmanjšanju vojaških izdatkov v primeru sklenitve premirja. Trump je za naslednji mesec napovedal novo srečanje, na katerem bodo sodelovali tudi evropski uradniki, da bi dokončali podrobnosti mirovnega načrta, ki je po njegovih besedah že blizu realizacije.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova »šokiran in ogorčen« nad domnevnim ukrajinskim napadom na Putinovo rezidenco. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi o tem obvestil Trumpa. Hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe o napadu zanikal in jih označil za laž.

Donald Trump je okrepil svoje zunanjepolitične prizadevanja v Ukrajini in Gazi. Medtem je nekdanji republikanski kongresnik Adam Kinzinger izjavil, da je Rusija blizu gospodarskega zloma zaradi izgub v Ukrajini, kar je sprožilo odzive znotraj njegove stranke. Evropske obrambne delnice so padle po poročilih o napredku v mirovnih pogovorih med Trumpom in Zelenskim.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta na srečanju v Mar-a-Lagu razpravljala o mirovnem načrtu za končanje konflikta v Ukrajini, vendar pogovori niso prinesli dokončnega dogovora. Po poročanju medijev naj bi bila usklajena večina točk, približno 95 odstotkov vseh vprašanj, vendar ključna nesoglasja ostajajo. Glavna ovira za mir naj ne bi bilo vprašanje ozemlja, temveč zahteve po umiku ukrajinskih sil iz določenih delov Donbasa pod ruskim nadzorom ter širša vprašanja varnostnih jamstev. Kljub temu da sta se strani zbližali v številnih tehničnih podrobnostih, ostaja vprašanje ruske privolitve v predlagani okvir ključni dejavnik negotovosti. Zelenski je pred srečanjem izrazil upanje na oblikovanje okvira za mir, a hkrati opozoril na strah pred Putinovim morebitnim zavračanjem pogojev. Trumpova administracija medtem stopnjuje pritisk na Kijev, naj sprejme predlagani načrt, kar je v preteklih tednih povzročilo precejšnjo skepso tako v Ukrajini kot med evropskimi zavezniki. Pogajanja se bodo predvidoma nadaljevala, vendar konkretnih rokov za podpis sporazuma še ni na obzorju.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi izrazila optimizem glede sklenitve mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Kljub temu ostajajo ključna nesoglasja glede ozemlja in varnostnih vprašanj, zaradi česar je mirovni dogovor še vedno nedosegljiv, kljub zatrjevanju o napredku.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je leta 2025 že četrtič srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je ZDA zaprosil za 50-letno varnostno jamstvo, Trump pa naj bi ponudil 15-letno. Ursula von der Leyen je izrazila zadovoljstvo nad napredkom v mirovnih pogajanjih po srečanju na Floridi.

Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z Donaldom Trumpom "v bližnji prihodnosti" in izrazil upanje na preboj v mirovnih pogajanjih pred novim letom. Po nekaterih poročilih naj bi se srečala že to nedeljo v Mar-a-Lagu, kjer naj bi razpravljala o miru z Rusijo, ozemlju in varnostnih jamstvih.

Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo srečal z Donaldom Trumpom na Floridi, v Trumpovem posestvu Mar-a-Lago, da bi razpravljala o miru z Rusijo. Govorila naj bi tudi o ozemlju in varnostnih jamstvih.

New York Times poroča, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predstavil nov, 20-točkovni mirovni načrt, ki so ga pripravili ukrajinski in ameriški uradniki. Ta načrt predstavlja spremembo v primerjavi s prejšnjim predlogom iz oktobra, ki bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije in izključil njeno vključitev v NATO. Rusija naj bi ta načrt zavrnila, saj še vedno vztraja pri svojih ozemeljskih zahtevah.

Združene države Amerike in Ukrajina so dosegle soglasje o več ključnih vprašanjih, namenjenih končanju skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Vendar pa ostajajo občutljiva vprašanja glede ozemeljske kontrole v vzhodnem industrijskem srcu Ukrajine ter upravljanja z...

Kremelj je sporočil, da mirovni pogovori o ameriškem načrtu za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini v ZDA potekajo "konstruktivno", ukrajinski predsednik pa je dejal, da se premikajo "hitro". Pogovori so del večmesečnega prizadevanja Trumpove administracije za mir, ki vključuje tudi srečanja z ukrajinsko stranjo. Trumpov načrt vključuje hitro izvedbo predsedniških volitev v Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ponovno oživil diplomacijo z Moskvo in stopil v ospredje v trenutku, ko so ameriško-ruska pogajanja počasna. Macron poskuša najti novo pot za rešitev spora.