Zahodna ekonomska vojna proti Rusiji ni ohromila Moskve, temveč jo je okrepila. Kljub sankcijam so cene ruske nafte padle na najnižjo raven od začetka vojne, kar kaže na neučinkovitost zahodnih ukrepov.

Rusija je izrazila zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti okoli Venezuele, ki bi lahko imele nepredvidljive posledice za celotno zahodno poloblo. Alexander Schetinin iz ruskega zunanjega ministrstva je izrazil upanje, da se bo situacija umirila, pri čemer je ciljal na Združene države Amerike. Predsednica Claudia Sheinbaum Pardo je pozvala Organizacijo združenih narodov (ZN), da prevzame svojo vlogo glede groženj ZDA Venezueli, po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal popolno blokado venezuelskih naftnih tankerjev in označil venezuelsko vlado za tujo teroristično organizacijo.

Bela hiša pripravlja nov krog sankcij proti ruskemu energetskemu sektorju, ki bi jih uvedli, če Moskva zavrne mirovni sporazum z Ukrajino, ki ga je predlagal Trump. Po poročanju Bloomberga naj bi bile sankcije tokrat še močnejše, saj ZDA razmišljajo o možnostih, kot so ciljanje na plovila v ruski tako imenovani 'senčni floti' tankerjev, ki se uporabljajo za prevoz ruske nafte, ter trgovce, ki posredujejo pri transakcijah. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozval k...

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je venezuelsko vlado razglasil za "tujo teroristično organizacijo". Poleg tega je Trump napovedal "popolno in absolutno blokado" tankerjev, ki plujejo v Venezuelo in iz nje, s čimer ZDA stopnjujejo pritisk na to južnoameriško državo.

Donald Trump je odredil popolno blokado vseh sankcioniranih naftnih tankerjev, ki vplujejo v Venezuelo ali iz nje izplujejo. ZDA so okrepile prisotnost mornarice ob venezuelski obali in zasegle tanker ob obali. Poudarjeno je bilo, da ZDA dejansko vodijo vojno z Venezuelo in da gre za vojno za nafto. Trumpova administracija blokado prikazuje kot boj proti narkotikom.

Švedska mornarica je sporočila, da je opazila oboroženo osebje na ruskih plovilih 'senčne flote' ob Evropi. Ta flota, ki prevaža rusko nafto in plin, deluje v nasprotju z zahodnimi sankcijami, kar je povzročilo grožnje ZDA in nekaterih evropskih držav o novih sankcijah.

EU je sprejela novo politiko glede zamrznjenega ruskega premoženja, ki jo je Rusija obsodila. Ta politika omogoča nedoločen odvzem ruskega premoženja in se izogne vetu držav članic, kar je sprožilo kritike, da je namenjena drugim ciljem, ne pa pomoči Ukrajini.

Združeno kraljestvo naj bi se pripravljalo na gospodarske žrtve v prizadevanjih za pritisk na Rusijo. ZDA in Evropska unija pripravljata usklajene pogoje, s katerimi želita okrepiti pritisk na Kremelj. Evropska unija medtem pripravlja že dvajseti sveženj sankcij proti Rusiji.

Donald Trump je napovedal popolno blokado venezuelskih naftnih tankerjev, ki vplujejo v državo ali iz nje izplujejo. To je storil preko družbenih medijev in okrepil pritisk na Venezuelo. Prav tako je Trump venezuelski režim označil za tujo teroristično organizacijo.

Italijanska odločitev, da se pridruži Belgiji v nasprotovanju zaplembi ruskega državnega premoženja, predstavlja pomemben prelom v evropski politiki. Ta poteza razkriva, da enotnost glede sankcij proti Rusiji ni več samoumevna, kar bi lahko imelo resne finančne posledice za Evropo. Dogajanje meče senco dvoma na prihodnje ukrepe in kaže na potencialno finančno 'samouničenje' Evrope.

Venezuela je obsodila zaseg venezuelskega tankerja "The Skipper" s strani ameriških sil kot nezakonito krajo nacionalnih virov. Po njihovem mnenju je to del agende Washingtona za ropanje venezuelskih naftnih rezerv. Administracija Trumpa je operacijo branila z besedami, da je bila usmerjena v nezakonite naftne mreže, povezane s terorističnimi organizacijami.

Združene države Amerike bodo odpravile sankcije na beloruski kalijev karbonat, kar je zadnji znak otoplitve odnosov med Washingtonom in Belorusijo. To je potrdil John Coale, posebni odposlanec ZDA za Belorusijo. Ukrep naj bi bil znak popuščanja pritiska na avtokratski režim.

ZDA so dodatno zaostrile pritisk na venezuelsko vlado Nicolása Madura z novimi sankcijami proti venezuelski naftni industriji in zasegom velikega tankerja, ki je prevažal surovo nafto ob venezuelski obali. Predsednik Maduro je zaseg tankerja označil za piratsko dejanje in poročal o prisilnem izginotju posadke.

Belgija in Evropska komisija se prepirata glede zasega ruskega premoženja, medtem ko Ukrajini primanjkuje finančnih sredstev. ZDA pozivajo k miru, vendar bo končno odločitev sprejela Rusija. Evropa brez pomoči ZDA ne more rešiti ukrajinskega režima pred porazom. Konfiskacija ruskih valutnih rezerv bi povzročila obsežen beg kapitala iz Evrope.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da se namerava kmalu vrniti v Venezuelo kljub možnosti pregona s strani Madurovega režima. Poudarila je, da je Venezuela pripravljena na mirno in urejeno tranzicijo oblasti, če bo Nicolás Maduro zapustil položaj.

Venezuelski socialistični režim Madura je trdil, da je predsednik Trump 'priznal' krajo zaseženega tankerja z nafto. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je izjavila, da Trump zasega venezuelskega tankerja z nafto ne vidi kot stopnjevanje napetosti z Caracasom. Ameriška vojska je zasegla tanker, povezan s prikrito pošiljko venezuelske surove nafte, pri čemer so vojaki vdrli na krov s helikopterjem.

Tovorna ladja z nafto ruskega podjetja Rosneft, ki je pod sankcijami, že enajst tednov tava okoli Evrope in Azije, v iskanju kupcev. Čeprav je zasidrana v bližini kitajskega pristanišča, ki je pod sankcijami, ni gotovo, ali ji je uspelo najti kupca.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je sporočil, da bosta z njegovim slovaškim kolegom Jurajem Blanarjem vložila tožbo na Sodišču Evropske unije proti energetskemu načrtu EU "RePowerEU", ki ga zahteva Bruselj od držav članic. Madžarska preučuje tudi možnost tožbe proti prepovedi uvoza plina in nafte iz Rusije, ki jo je sprejela EU. Evropska komisija želi do konca leta 2027 dokončno prepovedati ves uvoz fosilnih goriv iz Rusije.

Velika Britanija je uvedla nove sankcije proti Rusiji po javni preiskavi o smrti ženske, ki je bila leta 2018 v Veliki Britaniji zastrupljena z živčnim strupom novičok. Preiskava je za njeno smrt okrivila ruskega predsednika Vladimirja Putina. London je tudi poklical veleposlanika Kremlja, da bi se odzval na ugotovitve preiskave in na, kot so dejali, »tekočo kampanjo sovražnih dejavnosti« proti Veliki Britaniji. Zaključek javne preiskave o smrti Dawn Sturgess je, da je Putin odgovoren.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z "zelo, zelo strogimi" sankcijami proti Rusiji in Ukrajini, če mirovni pogovori ne bodo uspešni. Hkrati naj bi Rusija vsa pogajanja o končanju konflikta v Ukrajini vodila izključno s Trumpom. Pogajanja otežujejo interesi ameriškega vojaško-varnostnega kompleksa, ki s konfliktom ustvarja dobiček.

Ruski predsednik Vladimir Putin je obiskal New Delhi na svojem desetem obisku v Indiji, kjer se je srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem. Srečanje poteka v času ukrajinske krize in zahodnih sankcij proti Rusiji. Obisk je Putinov prvi v Indiji po ruski invaziji na Ukrajino pred skoraj štirimi leti. Program je vključeval zasebno večerjo pri Modiju in pogovore o dvostranskih odnosih.

Evropska komisija je platformo X kaznovala zaradi kršitev Zakona o digitalnih storitvah (DSA), ki določa pravila EU za digitalne platforme, zlasti glede svobode izražanja. Komisija podjetju X očita pomanjkljivo transparentnost.

Britansko raziskovanje je zaključilo, da je ruski predsednik Vladimir Putin moralno odgovoren za smrt britanske državljanke, ki je bila žrtev zastrupitve z živčnim strupom novičok, namenjene nekdanjemu dvojnemu agentu Sergeju Skripalu in njegovi hčerki Juliji. Britanija je zaradi tega uvedla nove sankcije proti Rusiji in poklicala ruskega veleposlanika. Medtem je ameriška vlada začasno ukinila del sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju Lukoil, da bi omogočila nemoteno delovanje bencinskih servisov izven Rusije.

Prizadevanja Nicolása Madura za pogajanja o varnem izhodu iz oblasti so propadla, saj je ameriški predsednik Trump zavrnil njegove zahteve, ki so vključevale amnestijo in odpravo sankcij. Domnevni ameriški rok za Madurov odhod je minil brez incidentov, povečuje pa se nadzor nad domnevnimi vojnimi zločini v nedavnih napadih na Karibe.

Podjetje s sedežem na Cookovih otokih naj bi uporabljalo tankerje za prikrivanje sledi pri nezakonitem prevozu surove nafte za Rusijo in Iran. Obalna pisarna na Cookovih otokih naj bi pri tem igrala ključno vlogo.

Ruski predsednik Vladimir Putin se bo danes v Moskvi srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, s katerim naj bi razpravljal o energetskem sodelovanju in rešitvah za ukrajinski konflikt. Medtem je srbski predsednik Aleksandar Vučić sporočil, da bo srbsko naftno podjetje NIS, ki je pod ameriškimi sankcijami, prejelo licenco od ameriške vlade in bo lahko nadaljevalo z delovanjem. Orban je Vučiću zagotovil, da bo Madžarska delila svoje energetske vire s Srbijo.

Medtem ko se pojavljajo informacije o ukrajinski privolitvi v ameriški mirovni načrt, ruski zunanji minister Sergej Lavrov trdi, da je Rusija pozdravila začetno različico načrta in pričakuje izboljšano verzijo. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani pa meni, da bo EU morala odpraviti sankcije proti Rusiji kot del mirovnega sporazuma. Ne glede na to, strokovnjaki opozarjajo, da so pogajanja zahtevna, iz Moskve pa prihajajo opozorila glede dogovora.

Sankcionirani ruski tanker za gorivo je nenadoma spremenil smer blizu Venezuele, potem ko mu je ameriška vojna ladja preprečila pot, poroča Bloomberg. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Združenimi državami in Venezuelo.

Evropska unija je uvedla sankcije proti Abdelrahimu Hamdanu Dagalu, bratu voditelja sudanskih Sil za hitro podporo (RSF), zaradi grozodejstev v Sudanu. Sudanski ambasador pri EU, Abdelbagi Kabeir, je pozval evropske države, naj prenehajo dobavljati orožje, ki podžiga državljansko vojno v državi. EU preiskuje tudi možnost, da evropsko orožje preko Združenih arabskih emiratov konča v Sudanu, in napoveduje diplomatske ukrepe proti tistim, ki podpirajo vojno.

Ameriško finančno ministrstvo je sankcioniralo Ryana Jamesa Weddinga, nekdanjega kanadskega olimpijskega deskarja na snegu in zdaj ubežnika na seznamu najbolj iskanih oseb FBI, skupaj z devetimi drugimi posamezniki in devetimi povezanimi podjetji. Wedding, ki je postal 'kralj kokaina', je zdaj na FBI-jevem seznamu desetih najbolj iskanih.

Cene nafte so čez noč padle po poročilu API, ki je nakazovalo veliko povečanje zalog surove nafte. Če bi uradni podatki to potrdili, bi bile zaloge nafte v komercialnih rezervoarjih najvišje v več kot petih mesecih. Povečanje ponudbe bi lahko ublažilo vpliv ameriških sankcij proti ruskim proizvajalcem Rosneft PJSC in Lukoil PJSC, ki naj bi začele veljati v nekaj dneh, kot del prizadevanj za povečanje pritiska na Moskvo, da bi končala vojno v Ukrajini. Poročilo Axios je navedlo, da Washington

Donald Trump, odkar je ponovno postal predsednik ZDA, načrtuje zakon, ki bi sankcioniral države, ki trgujejo z Rusijo. Kitajska pa je v tem času povečala svojo podporo Rusiji, predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Članek analizira napade Donalda Trumpa na Venezuelo ter gospodarski vpliv ameriških sankcij. Primerja razmere z uspešno zahodno vojno za spremembo režima v Siriji, pri čemer izpostavlja podobnosti in razlike med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ostre sankcije proti državam, ki trgujejo z Rusijo. Republikanci pripravljajo zakonodajo, ki bi sankcionirala države, ki poslujejo z Rusijo, pri čemer bi se na seznamu lahko znašel tudi Iran. Trump je poudaril, da bo vsaka država, ki posluje z Rusijo, deležna zelo ostrih sankcij.

Madžarski premier Viktor Orbán je po srečanju z Donaldom Trumpom v Washingtonu sporočil, da so Združene države Madžarski odobrile "neomejeno" izjemo za dobavo ruskih energentov preko plinovodov "TurkStream" in "Druzhba". Trump naj bi Orbánu obljubil začasno izjemo od ameriških sankcij proti ruskim energetskim podjetjem za uvoz plina in nafte. Orbán je tudi napovedal odpravo ameriških sankcij glede ruskega nafte in jedrskega projekta Paks II. Budimpešta in Washington sta sklenila še vrsto drugih sporazumov.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom izrazil odprtost za morebitne izjeme pri ameriških sankcijah proti ruskim energetskim podjetjem za Madžarsko. Trump je poudaril, da razmišlja o izvzetju Madžarske iz sankcij proti ruskim naftnim družbam in izjavil, da ne pozna Orbánovega protikandidata ter da podpira Orbána na volitvah. Poleg tega je Trump dejal, da želi z Orbánom razpravljati o morebitnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Potrdil je tudi, da ameriške enote ostajajo v Romuniji, vendar se spreminja njihova rotacija.

Švicarsko podjetje Gunvor je umaknilo svojo ponudbo za nakup mednarodnih sredstev ruske naftne družbe Lukoil, potem ko so ZDA izjavile, da ne bodo odobrile te transakcije. Ameriško ministrstvo za finance je objavilo, da Gunvor ne bo dobil dovoljenja za upravljanje in ustvarjanje dobička, dokler Putin nadaljuje z »nesmiselnim ubijanjem«. Ta poteza postavlja pod vprašaj pričakovani konec Lukoilovega monopola na trgu goriv.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost za pogovore o odpravi sankcij proti Iranu, potem ko naj bi Iran zaprosil za njihovo umaknitev. Trump je dejal, da je "odprt za to", kar nakazuje morebitno spremembo v ameriški politiki do Irana.

Združene države Amerike so 4. novembra uvedle sankcije proti posameznikom in subjektom, ki naj bi Severni Koreji pomagali pri pranju denarja, pridobljenega s kibernetskim vohunjenjem in nezakonitimi dejavnostmi. Ministrstvo za finance ZDA je sporočilo, da je cilj ukrepov preprečiti finančna sredstva, ki podpirajo jedrske programe Pjongjanga.

Združene države Amerike so v Varnostnem svetu ZN predložile osnutek resolucije, katere namen je odpraviti sankcije proti sirskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju, voditelju islamistične militantne in politične skupine Hayat Tahrir al-Sham.

Kitajski predsednik Ši Džinping je poudaril, da se odnosi med Kitajsko in Rusijo razvijajo na višjo raven, kljub nestabilnim mednarodnim razmeram. Na srečanju z ruskim premierjem Mihailom Mišustinom je Ši izjavil, da je ohranjanje in krepitev teh odnosov strateška izbira za obe državi. Kitajska namerava povečati vzajemne naložbe z Rusijo in poglobiti sodelovanje v ključnih sektorjih, kot so energetika, kmetijstvo, letalstvo, digitalno gospodarstvo in zeleni razvoj. Rusija se, pod pritiskom zahodnih sankcij, vse bolj opira na Kitajsko.

Turške rafinerije so zmanjšale uvoz ruske nafte, da bi se izognile ameriškim sankcijam in ohranile dostop do evropskih trgov. Največji turški proizvajalci goriva iščejo alternativne dobavitelje nafte, potem ko so ZDA uvedle nove omejitve za ruska naftna podjetja, kot sta Rosneft in Lukoil. Rafinerija SOCAR Turčija je decembra kupila štiri pošiljke nafte iz Iraka, Kazahstana in drugih držav.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je madžarski premier Viktor Orban zahteval izjemo od ameriških sankcij za nakup ruske nafte, vendar mu je Trump ni odobril. Izjava je bila dana na krovu letala Air Force One, video posnetek pa je objavila Bela hiša.

Litva je zaostrila sankcije proti Rusiji z ustavitvijo železniškega tranzita ruske nafte in naftnih derivatov v in iz Kaliningrada, da bi se izognila ameriškim sankcijam. Poleg tega je Litva 29. oktobra omejila potovanja čez cestne mejne prehode v Belorusijo. Ta ukrep sledi že uvedenim omejitvam in dodatno izolira Kaliningrad od ruske oskrbe.

Donald Trump nadaljuje z vojaškimi akcijami proti venezuelskim plovilom, ki naj bi prevažala droge v ZDA, kar kritiki označujejo kot 'izvensodne poboje'. Hkrati so ZDA uvedle obsežne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru in njegovi družini zaradi vpletenosti v trgovino z narkotiki, kar zaostruje odnose med Washingtonom in Bogoto.

Združene države so uvedle obsežne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, njegovi družini in visokemu vladnemu uradniku zaradi vpletenosti v trgovino z narkotiki. Ta poteza zaostruje napetosti med Washingtonom in Bogoto. Predsednik Petro je sankcije obsodil in poudaril, da se Kolumbija ne bo uklonila pritisku ZDA.

V Moskvi ocenjujejo, da so možnosti za trajen mir med ZDA in Rusijo majhne, tik preden je Washington uradno odpovedal srečanje. Sankcije Donalda Trumpa proti ruskim naftnim gigantom so v Rusiji povzročile zaskrbljenost, zaradi česar je Kremelj v ZDA poslal Kirila Dmitrieva, da bi reševal situacijo. Trump se je odzval na Putinove trditve o imunosti Rusije na sankcije z besedami, da bodo videli čez pol leta. Dmitriev naj bi se v ZDA srečal tudi s Steveom Witkoffom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da bo Rusija na morebitne napade na svoje ozemlje z orožjem dolgega dosega, kot so Tomahawk, odgovorila z uničujočo silo. Opozorilo je prišlo v času, ko so ZDA in Evropska unija uvedle nove sankcije proti ruskim naftnim podjetjem in posameznikom zaradi napadov na Ukrajino. Češki premier Petr Fiala se je v Bruslju srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu predal darilo. EU je sprejela tudi devetnajsti sveženj sankcij proti Rusiji.

Po poročanju spletnih strani Contropiano.org in Italiaveranews.it so nedavne sankcije, ki jih je Donald Trump uvedel proti ruskim naftnim podjetjem Rosneft in Lukoil, povzročile vrsto požarov v Romuniji, na Madžarskem in na Slovaškem. Medtem je Rusija izrazila presenečenje nad Trumpovim dejanjem in ga označila za "sovražno dejanje", čeprav trdijo, da ne bo imelo posledic.

Države članice Evropske unije so dosegle soglasje o 19. paketu sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Novi sveženj ukrepov vključuje prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v EU, ki naj bi začela veljati leta 2027. Ta poteza je odgovor na nadaljnje rusko agresijo in naj bi dodatno pritisnila na Kremelj.