V Teheranu in drugih iranskih mestih so v četrtek zvečer izbruhnili obsežni protesti, potem ko je izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k demonstracijam proti trenutnim oblastem. Iranske oblasti so se na nemire odzvale s prekinitvijo dostopa do spleta in telefonskih povezav po vsej državi, hkrati pa so protestnikom zagrozile z usmrtitvami. Pahlavi, ki živi v Združenih državah Amerike in je sin zadnjega iranskega šaha, je v zadnjih dneh postal osrednja osebnost novega vala nezadovoljstva, ki se širi po državi. Napetosti v prestolnici so narasle po Pahlavijevem javnem nagovoru, v katerem je Irance pozval, naj stopijo na ulice in zahtevajo spremembe. Poročila iz Dubaja in Teherana potrjujejo, da so se demonstracijam pridružili ljudje v večjih mestih, kljub močni prisotnosti varnostnih sil in tveganju povračilnih ukrepov. Iranske oblasti proteste označujejo za kaos, ki ga spodbujajo zunanje sile, in napovedujejo stroge sankcije za vse udeležence. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj bi stopnjevanje nasilja lahko vodilo v globoko humanitarno in politično krizo v regiji. Izguba komunikacijskih kanalov otežuje preverjanje informacij o številu žrtev ali aretacijah, vendar pričevanja s terena kažejo na visoko stopnjo odločenosti med protestniki, ki se spopadajo z represivnim aparatom teokratskega režima.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti, ki jih spremljajo poročila o domnevnem prestopu nekaterih policijskih enot na stran protestnikov. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo stopnjevanje upora proti tamkajšnjim oblastem, medtem ko se varnostne sile soočajo z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe in konec represije. Istočasno se na Tajvanu poglablja politični razkol v parlamentu, kjer opozicija zavrača obravnavo državnega proračuna. Takšno ravnanje je sprožilo val kritik v javnosti, saj državljani opozarjajo na negativne posledice za delovanje države in javnih služb. Ankete na ulicah kažejo na naraščajočo jezo nad politiki, ki po mnenju volivcev prejemajo plačo, a ne opravljajo svojega dela, kar ohromlja tajvansko demokracijo v kritičnem času. Na področju zunanje politike pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te zavzel neposredno držo pri zaščiti tajvanske suverenosti, kar je sprožilo ostre odzive nekaterih opozicijskih poslancev. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so retorični napadi opozicije v prid kitajskim interesom, saj Kitajsko označujejo za sovražno državo, ki ogroža stabilnost v regiji. Politična razhajanja glede varnostnih vprašanj še dodatno zapletajo notranjo stabilnost otoka.

V zadnjih desetih dneh so opozicijske skupine v Iranu naletele na izzive pri pridobivanju podpore iranske družbe. Hkrati se je v taboru protirevolucionarnih sil, predvsem med Rezo Pahlavijem in Marjam Radžavi, razplamtel spor glede vodenja prihodnjega Irana, kar je povzročilo notranje napetosti in ustvarilo ironično situacijo. Ta notranji boj za oblast in vpliv, ki poteka vzporedno s poskusi mobilizacije javnosti, kaže na razdeljenost in pomanjkanje enotne strategije znotraj opozicijskih gibanj. Medtem ko se v Iranu dogajajo nemiri, se glavna opozicijska akterja osredotočata na medsebojne obračune namesto na skupen pristop.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v petek, 5. januarja, opravil obsežen pogovor s predstavniki lokalnih televizijskih postaj. Po informacijah iz urada predsednika države je srečanje potekalo v uradnih prostorih, kjer je voditelj države odgovarjal na vprašanja o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v državi in regiji. Vsebina intervjuja se osredotoča na prihodnje državne načrte in odzive na mednarodno dogajanje. Televizijske hiše so napovedale predvajanje celotnega pogovora v večernih urah istega dne. Čeprav podrobnosti odgovorov v začetnih poročilih niso bile v celoti razkrite, so uradni viri poudarili pomen rednega komuniciranja predsednika z domačo javnostjo prek nacionalnih medijev. Gre za uveljavljeno politično prakso, s katero Alijev predstavlja svoja stališča o ključnih nacionalnih vprašanjih.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf je zavrnil uradno zahtevo za zaslišanje predsednika države, ki mu jo je skušal predati poslanec iz Koma Modžtaba Zolnur. Galibaf dokumenta o vprašanjih predsedniku ni želel prevzeti, kar kaže na notranjepolitične napetosti in postopkovna nesoglasja znotraj iranskega zakonodajnega telesa. Po navedbah poročil predsednik parlamenta s tem dejanjem blokira formalni postopek, s katerim poslanci zahtevajo odgovornost izvršne oblasti. Dogodek odraža širša prizadevanja določenih političnih struj v Iranu, ki želijo preko parlamentarnih mehanizmov stopnjevati pritisk na upravo predsednika. Zavrnitev prevzema vprašanj s strani Galibafa pomeni začasno zaustavitev kritičnega nadzornega procesa, ki bi lahko privedel do javnega zagovora predsednika pred poslanci. Gre za pomemben premik v odnosih med zakonodajno in izvršno vejo oblasti, kjer se predsednik parlamenta postavlja v vlogo arbitra pri dopustnosti ustavnih orodij za nadzor vlade.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Iranu in izvedbo zračnih napadov na Venezuelo sprožil val kritik v mednarodni javnosti ter med lastnimi podporniki. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim odgovorom, če bo ta nasilno zatiral mirne protestnike, pri čemer je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na napad. Hkrati so Združene države Amerike izvedle letalske napade na Venezuelo, kar nekateri varnostni strokovnjaki ocenjujejo kot prehod k agresivni politiki, podobni tisti, ki jo izvajata Rusija in Kitajska. Kritiki trdijo, da gre pri operaciji v Venezueli za poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Znotraj republikanske stranke se krepijo razpoke, saj je vplivna kongresnica Marjorie Taylor Greene izrazila ostro nasprotovanje Trumpovim zadnjim potezam. Greeneova trdi, da so grožnje z novo vojno v nasprotju z obljubami gibanja MAGA iz leta 2024, in opozarja na nezadovoljstvo volivcev zaradi porabe davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Poleg zunanjepolitičnih napetosti je Trump leto 2026 začel tudi z osebnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, potem ko sta pridobila francosko državljanstvo. Predsednik je obenem postavil pogoj za umik vojske iz Venezuele, ki vključuje sodelovanje tamkajšnje podpredsednice Delcy Rodríguez v skladu z ameriškimi interesi.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Združenih državah Amerike so se v zadnjih dneh zvrstile ostre kritike na račun vodenja države pod predsednikom Donaldom Trumpom, ki prihajajo tako iz vrst njegove lastne stranke kot od nekdanjih tesnih zaveznikov. Steve Bannon, nekdanji glavni strateg Bele hiše, je predsednika obtožil kopiranja zunanjepolitičnega pristopa demokratov, potem ko je Trump v povezavi z napetostmi v Iranu uporabil retoriko, ki jo Bannon pripisuje Hillary Clinton. Bannon trdi, da so Trumpove grožnje z vojaškim posredovanjem proti Teheranu v nasprotju z njegovimi predvolilnimi obljubami o končanju tujih posegov. Istočasno se je republikanski kongresnik Don Bacon javno izpostavil proti predsednikovi dominanci nad zakonodajno vejo oblasti. Bacon je svoje kolege v kongresu pozval, naj prenehajo delovati kot Trumpovi podrejenec in znova uveljavijo ustavne pristojnosti kongresa, zlasti na področjih trgovinske politike, carin in pomoči Ukrajini. Po mnenju Bacona bi bili Trumpovi ukrepi boljši, če bi se kongres uprl in predsednika usmeril v bolj premišljene odločitve. Dodatno težo kritikam daje nova analiza MS NOW, ki razkriva vrsto neizpolnjenih ali le delno izpolnjenih obljub iz Trumpovega drugega mandata. Med njimi izstopa neuspeh pri končanju vojne v Ukrajini v 24 urah, kar je Trump zdaj označil za sarkastično izjavo. Poleg tega se administracija sooča z obtožbami o politizaciji pravosodnega ministrstva za pregon političnih nasprotnikov, kar je v neposrednem nasprotju z njegovimi trditvami ob nastopu mandata.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Republikanski poslanec v ameriškem predstavniškem domu Don Bacon je javno pozval svoje strankarske kolege, naj prenehajo delovati kot podrejena skupina oziroma »hlapci« predsednika Donalda Trumpa in ponovno uveljavijo ustavno vlogo kongresa. Bacon, ki se po koncu trenutnega mandata upokojuje, je v pogovoru za New York Times poudaril, da bi bila Trumpova politika na področju carin in podpore Ukrajini bistveno boljša, če bi se kongresni republikanci upali zoperstaviti njegovim odločitvam. Po njegovih besedah pomanjkanje ustavnih omejitev predsedniku omogoča delovanje brez potrebnih zadržkov, kar škoduje dolgoročnim interesom države. Hkrati se Trump spopada s kritikami iz lastnega nekdanjega kroga, saj ga je nekdanji glavni strateg Steve Bannon obtožil, da pri zunanji politiki do Irana uporablja pristope, ki so značilni za njegove politične nasprotnike, kot sta Hillary Clinton in Samantha Power. Bannon je Trumpove grožnje z nasiljem označil za del starega scenarija demokratov. Poleg notranjih razkolov je nova analiza MS NOW razkrila številne neizpolnjene predvolilne obljube Trumpovega drugega mandata, vključno z napovedjo o končanju vojne v Ukrajini v 24 urah, kar je predsednik kasneje označil za sarkastično izjavo. Kritike letijo tudi na zlorabo pravosodnega ministrstva za pregon političnih nasprotnikov, kar je v nasprotju z njegovimi obljubami o prenehanju orožja države proti kritikom.

Ameriški predsednik Donald Trump se ob zaključku prvega leta svojega drugega mandata spopada z naraščajočimi kritikami celo znotraj lastnega političnega tabora. Njegov nekdanji strateg Steve Bannon je v svoji oddaji ostro napadel predsednikovo retoriko do Irana in jo označil za kopijo zunanjepolitičnega pristopa demokratk Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon je izpostavil, da so Trumpove grožnje z uporabo sile praktično identične strategijam, ki so jih uporabljali v času administracije Baracka Obame, kar med njegovimi najzvestejšimi podporniki sproža nemir. Hkrati so se v republikanskih vrstah v kongresu pojavili pozivi k večji neodvisnosti od izvršne veje oblasti. Republikanski poslanec Don Bacon, ki se sicer poslavlja s položaja, je javno kritiziral kolege, ker delujejo kot podrejena orodja predsednika. Bacon meni, da bi bila Trumpova politika na področju carin in podpore Ukrajini bistveno boljša, če bi se kongres uprl in zahteval večjo vlogo pri sprejemanju odločitev. Analize medtem kažejo, da Trumpu ni uspelo izpolniti ključnih obljub, kot je končanje vojne v Ukrajini v 24 urah, kar še dodatno spodkopava njegovo politično moč.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti "izgredniki postavljeni na svoje mesto". To so bili prvi javni komentarji 86-letnega voditelja, odkar so državo zajeli nemiri, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom in visoko inflacijo. Hamenejeva izjava po mnenju analitikov pomeni neformalno zeleno luč varnostnim silam za agresivnejše zatiranje demonstracij, ki so v zadnjem tednu resno pretresle stabilnost islamske republike. Nasilje med spopadi protestnikov in režimskih sil se stopnjuje, po zadnjih podatkih pa je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Val nezadovoljstva se je iz Teherana razširil tudi v druge province, pri čemer protestniki zahtevajo odgovornost oblasti za gospodarsko stagnacijo. Režim v Teheranu ob tem zavrača zunanjo kritiko in dogodke označuje za delovanje sovražnih elementov, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji.

Izraelske oblasti so novega župana New Yorka Zohrana Mamdanija obtožile antisemitizma, potem ko je neposredno po nastopu mandata preklical vrsto izvršilnih ukazov svojih predhodnikov. Mamdani, ki je postal prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je s svojimi prvimi ukrepi sprožil buren odziv v mednarodni skupnosti, zlasti v Izraelu. Kritiki trdijo, da njegove odločitve spodkopavajo varnost judovske skupnosti v New Yorku, medtem ko njegovi podporniki poudarjajo, da gre za uresničevanje predvolilnih obljub o reformi mestne uprave. Napetosti med Izraelom in mestno upravo New Yorka so se stopnjevale hitro po Mamdanijevi prisegi. Izraelska stran je izrazila globoko zaskrbljenost nad politično smerjo novega župana, ki prihaja iz vrst demokratičnih socialistov. Njegovi prvi koraki so v Tel Avivu sprožili uradne obtožbe o sovražni naravnanosti do judovskega ljudstva, kar postavlja odnose med največjim ameriškim mestom in judovsko državo na preizkušnjo. Gre za redek primer neposrednega diplomatskega spora med tujo državo in ameriškim lokalnim funkcionarjem.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k umiritvi napetosti, potem ko je avtobus med protesti v Jeruzalemu do smrti povozil 14-letnega ultraortodoksnega dečka. Tragični incident se je zgodil v torek med množičnimi demonstracijami tisočev ultraortodoksnih Judov (Haredov), ki nasprotujejo zakonodaji o obveznem služenju vojaškega roka. Izraelska vlada je izrazila resno zaskrbljenost, da bi dogodek lahko sprožil nenadzorovano spiralno nasilje v času že tako zaostrenih notranjepolitičnih razmer. Protesti so del širšega nasprotovanja haredske skupnosti prizadevanjem izraelske vojske, da bi s prisilnim vpoklicem rešila pomanjkanje kadrov v svojih vrstah. Spor glede služenja vojaškega roka je dolgoletna točka razpora v izraelski družbi, saj so bili ultraortodoksni Judje desetletja oproščeni te dolžnosti, kar pa je vrhovno sodišče nedavno razveljavilo. Zaradi smrti najstnika se je pritisk na Netanjahujevo koalicijo, ki se spopada z nasprotujočimi si zahtevami sekularnih in verskih strank, še povečal. Dogodek dodatno obremenjuje izraelski varnostni aparat, ki je že pod velikim pritiskom zaradi trajajočih vojaških operacij. Netanjahujev poziv k miru odraža prizadevanja države, da prepreči eskalacijo notranjih nemirov, ki bi lahko oslabili stabilnost države v času vojne. Razmere v Jeruzalemu ostajajo napete, policija pa je v stanju visoke pripravljenosti zaradi morebitnih novih protestov po dečkovem pogrebu.

Vrhovni poveljnik iranske policije, general Ahmad Reza Radan, je v nedavnem nagovoru napovedal odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki bi kakor koli ogrožali javno varnost v državi. Radan je poudaril, da policijske sile pod njegovim vodstvom ne bodo tolerirale nikakršnih dejanj, ki bi povzročala nestabilnost, in da se bo proces identifikacije ter aretacij povzročiteljev nemirov nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo. General je v svoji izjavi jasno začrtal smernice prihodnjega delovanja varnostnih organov, pri čemer je izpostavil, da bodo vsi kršitelji reda privedeni pred roko pravice in ustrezno kaznovani. Iranski uradniki takšne ukrepe pogosto utemeljujejo kot nujne za ohranjanje miru, medtem ko mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na strogo zatiranje opozicijskih glasov in protestnikov v državi. Napovedi generala Radana kažejo na nadaljevanje stroge varnostne politike iranskega režima v luči notranjih napetosti.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nedavnem nagovoru izpostavil, da so državne oblasti neposredno odgovorne za nezadovoljstvo med študenti in širšo javnostjo. Poudaril je, da mora država prevzeti pobudo in delovati na način, ki bo državljanom povrnil vero v islamsko revolucijo in politični sistem države. Po njegovih besedah je dolžnost vlade, da z ustreznimi ukrepi in reformami zagotovi pozitivno podobo režima v očeh prebivalstva. Pezeškian je v svojem govoru naslovil vprašanje študentskih protestov in priznal, da so za njihove kritike krivi tisti, ki vodijo državo. S tem je nakazal potrebo po večji odprtosti in dialogu, da bi premostili razkorak med mladimi in vladajočo elito. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran sooča z notranjimi pritiski in gospodarskimi izzivi, ki vplivajo na legitimnost sistema.

Priljubljeni glasbenik Mohsen Čavoši se je odzval na val žaljivk in sovražnega govora, ki so ga nanj naslovile opozicijske skupine v tujini po objavi njegove zadnje pesmi. Zaradi intenzivnosti napadov in številnih neprimernih komentarjev je bil umetnik prisiljen onemogočiti možnost komentiranja na svojih družbenih omrežjih. Čavoši je v javni objavi pojasnil svoje stališče in se neposredno naslovil na kritike, ki so ga napadali zaradi vsebine njegovega novega umetniškega dela. Incident odraža globoke napetosti med umetniki v Iranu in politično aktivno diasporo, ki pogosto izvaja pritisk na javne osebnosti glede njihovega političnega opredeljevanja. Čavoši, ki uživa velik ugled v domovini, se je s tem dejanjem odločno postavil proti spletnemu nadlegovanju, ki so ga sprožili nasprotniki režima v tujini. Njegova odločitev, da zapre komunikacijske kanale, poudarja vse težje pogoje za umetniško izražanje v polariziranem družbenem okolju.