Turški obrambni minister Yasar Güler je pozval vse kurdske oborožene skupine, vključno s tistimi v Siriji, naj nemudoma prekinejo svoje dejavnosti in brezpogojno položijo orožje. Güler je v svoji izjavi posebej izpostavil Delavsko stranko Kurdistana (PKK) ter z njo povezane organizacije, kot so PYD, YPG in Sirske demokratične sile (SDF). Turška stran vztraja, da ne bo dovolila vzpostavitve nobene teroristične strukture v regiji, ki bi lahko ogrozila njeno varnost. Poziv k razorožitvi sledi turškim prizadevanjem za uveljavitev sporazuma iz marca prejšnjega leta, ki predvideva integracijo kurdskih institucij in vojaških sil v sirsko centralno vlado oziroma vojsko. Ankara zahteva, da se proces razorožitve in integracije zaključi pred koncem leta 2025. Kljub turškim pritiskom pogajanja o izvajanju tega sporazuma zaenkrat niso prinesla bistvenega napredka, kar povečuje napetosti na sirsko-turški meji.

V sirskem mestu Alep so sile skupine PKK/YPG, ki delujejo tudi pod imenom SDG, izvedle serijo topniških in minometnih napadov na civilne objekte, v katerih so po zadnjih podatkih umrli najmanj štirje ljudje. Tarči napadov sta bili bolnišnica Zahi Azrak v četrti Bustan el-Baša in šola v soseski Yeni Süryan. Po poročanju lokalnih virov sta med ubitimi v bolnišnici najmanj dve ženski, medtem ko je bilo v napadih ranjenih še približno 15 civilistov, vključno z otrokom. Sirsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so vladne vojaške enote na napade odgovorile s ciljanjem izvorov ognja in lokacij, od koder so bili izstreljeni brezpilotni letalniki. Ministrstvo trdi, da so bili nekateri napadalni elementi v povračilnih ukrepih nevtralizirani. Zaradi incidentov so bile v prizadetih delih mesta zaprte prometne poti, razmere pa ostajajo napete, saj se spopadi med sirsko vojsko in kurdskimi silami na tem območju stopnjujejo.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je uradnikom izdal neposreden ukaz za aktivnejše prizadevanje pri pridobivanju iranskega deleža vode iz reke Helmand, ki priteka iz sosednjega Afganistana. Iranski minister za energetiko je ob tem poudaril, da so se pogajanja s talibanskimi oblastmi v Kabulu sicer okrepila, vendar Teheran v preteklem letu ni uspel prejeti celotne dogovorjene količine vode, kar povzroča resne težave na sušnih območjih jugovzhodnega Irana. Zaradi neizpolnjevanja določil pogodbe o vodnih pravicah iz leta 1973 je iranski predsednik postavil ultimat, s katerim zahteva takojšnje ukrepanje diplomatskih in tehničnih služb. Spor glede razdelitve vodnih virov ostaja ena ključnih točk napetosti med državama, saj pomanjkanje vode vpliva na kmetijstvo in oskrbo prebivalstva v iranski provinci Sistan in Beludžistan. Minister je potrdil, da bodo politični predstavniki zdaj povečali pritisk na afganistansko stran, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile serijo vojaških napadov na Venezuelo, kar je povzročilo uvedbo izrednih razmer v tej latinskoameriški državi. Po poročilih so tarče napadov vojaški in civilni objekti v prestolnici Caracas ter zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelski zunanji minister Ivan Gil je dejanja označil za vojaško agresijo, namenjeno prisvojitvi strateških naravnih virov, medtem ko so prebivalci poročali o močnih eksplozijah, preletih helikopterjev in izpadih električne energije v bližini predsedniške palače Miraflores. Istočasno se zaostrujejo napetosti z Iranom, kjer je Donald Trump javno zagrozil s posredovanjem, če bodo iranske varnostne sile uporabile nasilje proti protivladnim protestnikom. Trump je izjavil, da so ZDA "pripravljene na akcijo", iranske oblasti pa so njegove besede označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve. Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je opozoril, da so njihove oborožene sile v polni pripravljenosti in da bodo odločno branile suverenost države. Medtem je FBI v ZDA sporočil, da je preprečil načrtovan teroristični napad na silvestrovo v Severni Karolini, ki naj bi ga navdihnila Islamska država.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute in gospodarske krize, v več mestih sprevrgli v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po poročanju iranskih tiskovnih agencij so v zahodnem delu države delovale oborožene skupine, ki so streljale v zrak in vzklikale politična gesla, medtem ko so se na severovzhodu države demonstracije končale z neposrednimi spopadi s policijo. V provinci Kum v osrednjem delu države so oblasti sporočile, da so preprečile poskus terorističnega napada, ki ga je sredi splošnih nemirov skušal izvesti oborožen napadalec. Protesti so zajeli tudi prestolnico Teheran, zlasti južno četrt Nazi Abad, kjer so protestniki zažigali zabojnike za smeti in pozivali k zamenjavi vodstva islamske republike. K množičnemu uporu in blokadi ključnih prometnic je prek družbenih omrežij pozval tudi Reza Pahlavi, sin nekdanjega iranskega šaha, ki živi v izgnanstvu. Čeprav vpliv opozicije v tujini ostaja nejasen zaradi njene razdrobljenosti, se demonstracije širijo v mesta Marvdašt, Mašhad in Hamadan. Stopnjevanje nasilja sledi dogodkom s začetka januarja, ko je v spopadih umrlo več ljudi, dogajanje pa spremlja tudi ostra retorika med Teheranom in Washingtonom.

Britanske in francoske letalske sile so izvedle napade na podzemni kompleks Islamske države (IS) v Siriji. Čeprav velja IS v Siriji za vojaško poraženo, so sile izvedle napade na objekte te teroristične skupine.

Britanska in francoska bojna letala so izvedla skupni zračni napad v osrednji Siriji na podzemni objekt, kjer naj bi pripadniki Islamske države skladiščili orožje in eksploziv. Operacija je bila izvedena v gorah severno od Palmire.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Združenih državah Amerike in Siriji so varnostne sile uspešno preprečile ločena teroristična načrta, ki ju je navdihnila skrajna skupina Islamska država. V Severni Karolini je policija aretirala 18-letnega Christiana Sturdivanta, ki je osumljen načrtovanja napada na lokalno trgovino z živili na silvestrovo. Sturdivant je bil obtožen poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Ameriške oblasti so ga pridržale, preden je uspel izvesti svoj nameravani načrt. Hkrati so sirske oblasti v Alepu preprečile samomorilski napad, usmerjen na novoletna praznovanja in krščanska svetišča. Po poročanju sirskega notranjega ministrstva so varnostne sile prestregle napadalca v bližini cerkva, pri čemer je med operacijo umrl en policist. Ti dogodki so tesno povezani s širšo povečano dejavnostjo celic Islamske države v času praznikov, kar potrjujejo tudi nedavne obsežne aretacije osumljencev v sosednji Turčiji, kjer so v dneh pred novim letom pridržali več kot 350 oseb.

Sirijsko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da so varnostne sile uspešno preprečile več načrtovanih samomorilskih napadov pripadnikov Islamske države (ISIS), ki so bili usmerjeni proti novoletnim praznovanjem in cerkvam. Po poročanju državne tiskovne agencije Sana so bili napadi načrtovani predvsem v mestu Alep. Na nadzorni točki v okrožju Bab al-Faradž v Alepu so varnostne sile prestregle osumljenega člana teroristične organizacije, ki je ob poskusu aretacije začel streljati na policiste. Operacija je bila del širših prizadevanj za zagotavljanje varnosti med prazničnimi dnevi v državi, ki jo še vedno pretresajo posledice dolgoletnih spopadov. Sirijske oblasti trdijo, da so teroristične celice nameravale izkoristiti javna zbiranja za povzročitev čim večjega števila žrtev. Situacija v Alepu ostaja napeta, vendar so oblasti zagotovile, da so varnostni ukrepi poostreni po vsej državi, da bi preprečili morebitne nadaljnje grožnje s strani skrajnih skupin.

Francija in Velika Britanija sta sporočili, da sta izvedli skupne napade na Islamsko državo v Siriji, da bi preprečili ponoven vzpon islamističnih skrajnežev. Francija je navedla, da je operacija del operacije Inherent Resolve. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sodelovali s Francijo pri napadu na podzemni objekt v Siriji, ki ga je Islamska država verjetno uporabljala za shranjevanje orožja.

Velika Britanija in Francija sta izvedli skupne zračne napade na podzemni objekt Islamske države v osrednji Siriji. Operacija je bila izvedena v sklopu prizadevanj za preprečitev ponovnega vzpona islamističnih ekstremistov.

Izrael je odvzel licence več kot trideset humanitarnim organizacijam, kar povzroča težave pri njihovem delovanju v Gazi. Zdravniki brez meja so opozorili, da bodo marca prisiljeni končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil te odločitve. Poleg tega je Izrael po poročilih pospešil širitev naselbin in de facto aneksijo delov zasedenega Zahodnega brega.

Iranske varnostne sile so v regiji Malekšahi v provinci Ilam po poročanju lokalnih virov zasegle vojaško opremo, vključno z ročnimi granatami izraelske izdelave. Incident se je zgodil dan po nemirih v kraju Sarableh, ko je skupina zamaskiranih oboroženih oseb napadla različne storitvene, upravne in vojaške centre. Iranski državni mediji so objavili videoposnetek, ki naj bi dokazoval prisotnost tujega orožja med tistimi, ki jih oblasti označujejo za teroriste. Napadalci so ciljali na ključno infrastrukturo v regiji, kar je povzročilo povečanje napetosti v tem delu države. Iranske oblasti dogodke neposredno povezujejo z zunanjimi vplivi in destabilizacijo, pri čemer izpostavljajo izvor zaseženega orožja kot ključni dokaz za vpletenost tujih akterjev v notranje nemire. Situacija v provinci Ilam ostaja napeta, saj varnostne sile nadaljujejo z operacijami proti oboroženim skupinam.

Iraški predsednik in premier Mohammed Shia al-Sudani sta ob spominski slovesnosti izpostavila ključno vlogo pokojnega iranskega generala Kasema Solejmanija v boju proti teroristični skupini Islamska država (Daesh). Po navedbah iraškega vrha je bila vojaška in logistična podpora Teherana odločilna za stabilizacijo regije in končno zmago nad teroristi, ki so pred leti ogrožali ozemeljsko celovitost Iraka. Premier al-Sudani je v svojem nagovoru poudaril, da sta bila general Solejmani in iraški poveljnik Abu Mahdi al-Muhandis nepogrešljiva pri usklajevanju operacij, ki so vodile do usodnih zmag na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko Irak nadaljuje svojo kompleksno zunanjo politiko uravnoteženja odnosov med Iranom in Združenimi državami Amerike, pri čemer poudarja pomen regionalnega sodelovanja za ohranjanje nacionalne varnosti in preprečevanje ponovnega vzpona ekstremističnih skupin.

Iranske obmejne sile so v regiji Saravan na jugovzhodu države preprečile poskus vdora oborožene teroristične skupine. Poveljnik obmejne straže v provinci Sistan in Belučistan je potrdil, da so njegovi možje na podlagi predhodnih obveščevalnih podatkov pravočasno posredovali in skupini preprečili vstop na iransko ozemlje. Med spopadom so pripadniki mejne straže napadalcem zadali občutne izgube, pri čemer je bilo več članov teroristične skupine ranjenih. Po poročanju uradnih virov so se napadalci po neuspešnem poskusu preboja meje umaknili nazaj čez mejo, pri čemer so na prizorišču pustili vojaško opremo. Incident se je zgodil na nemirnem obmejnem pasu, kjer iranske oblasti pogosto poročajo o dejavnostih separatističnih in ekstremističnih skupin. Obmejne sile so po dogodku povečale stopnjo pripravljenosti na tem območju, da bi zagotovile varnost državne meje in preprečile morebitne nove napade.

V iranskem mestu Malekšahi v provinci Ilam so v sredo izbruhnili siloviti nemiri, ki so po poročanju lokalnih virov terjali tri smrtne žrtve, več oseb pa je bilo ranjenih. Iranske oblasti so dogodke označile za teroristične izgrede, medtem ko so na terenu poročali o napadih na vojaške objekte. Do incidenta je prišlo v času povečanih napetosti v regiji, kjer so se varnostne sile spopadle z oboroženimi napadalci. Po navedbah tiskovne agencije Fars sta bila v napadu na vojaški center v Ilamu ubita dva napadalca. Razmere v mestu ostajajo napete, saj varnostne službe še naprej izvajajo preiskave in poskušajo vzpostaviti red. Incident v Malekšahiju velja za enega resnejših v zadnjem obdobju na tem območju, pri čemer uradni viri poudarjajo, da gre za načrtne napade na državne institucije in varnostne organe.

Iranski obmejni stražarji v regiji Saravan so preteklo noč uspešno preprečili poskus vdora oborožene teroristične skupine na ozemlje Islamske republike Iran. Po poročanju lokalnih oblasti so pripadniki mejne straže v bližini meje s Pakistanom naleteli na skupino, ki je poskušala nezakonito vstopiti v državo, na kar so se odzvali s silovitim ognjem. Napadalci so se bili po krajšem oboroženem spopadu prisiljeni umakniti nazaj čez mejo. Po končanem spopadu so iranske sile na prizorišču preiskale območje in zasegle večjo količino vojaške opreme in orožja, ki so ga napadalci pustili za seboj. Uradni viri navajajo, da so obmejne enote v stanju visoke pripravljenosti, saj je regija Sistan in Beludžistan že dlje časa prizorišče občasnih spopadov med državnimi varnostnimi silami in različnimi oboroženimi uporniškimi skupinami. V incidentu po trenutno dostopnih podatkih na iranski strani ni bilo smrtnih žrtev.

Izraelska vojska je v več letalskih napadih na jugu Libanona zadela tarče šiitskega gibanja Hezbolah, vključno z vadbenim taborom elitne enote Radvan. Po navedbah izraelske vojske so bili napadi usmerjeni na objekte, ki jih skupina uporablja za usposabljanje borcev in skladiščenje orožja. Operacija je bila izvedena zaradi kršitev sporazuma o prekinitvi ognja in grožnje, ki jo vadbene dejavnosti Hezbolaha predstavljajo za varnost Izraela. Izraelski obrambni minister je ob tem poudaril pripravljenost države na nadaljnje ukrepe za uničenje zmogljivosti omenjene milice, če se bodo provokacije nadaljevale. Napadi so se odvili v več regijah južnega Libanona, vključno z območji severno od reke Litani, kar dodatno zaostruje že tako napete razmere na meji med državama. Libanonska stran za zdaj ni poročala o številu morebitnih žrtev, medtem ko Izrael vztraja, da so bili cilji izključno vojaške narave.

Britanska javna radiotelevizija BBC se je uradno opravičila in privolila v plačilo odškodnine v višini 28.000 britanskih funtov izraelski družini Horenstein zaradi vdora v njihovo zasebnost. Dogodek se je zgodil neposredno po napadih gibanja Hamas 7. oktobra 2023, ko je ekipa BBC pod vodstvom mednarodnega urednika Jeremyja Bowena vstopila v uničen dom družine v naselju Netiv HaAsara brez njihovega dovoljenja. Snemalna ekipa je posnela notranjost razdejanega stanovanja, vključno z osebnimi fotografijami otrok, medtem ko so se družinski člani, ki so napad preživeli, še vedno nahajali na begu. Družina Horenstein je za objavo prispevka izvedela po naključju, kar je povzročilo dodatno stisko v času, ko njihovi sorodniki še niso vedeli, ali so sploh preživeli pokol. Tzeela Horenstein je dejala, da so vdor ekipe s kamerami doživeli kot ponovni napad na svojo zasebnost in nadzor nad lastnim življenjem. BBC je v izjavi za javnost izrazil obžalovanje zaradi incidenta in potrdil, da je bila dosežena zunajsodna poravnava, s katero so zaključili spor glede vdora v posest in kršenja pravice do zasebnosti v izjemno občutljivem obdobju po terorističnih napadih.