Nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki v izgnanstvu v Združenih državah Amerike živi že skoraj pol stoletja, je postal pomemben obraz zadnjih valov protestov proti islamski republiki. Pahlavi prek satelitskih programov v farsi jeziku in spletnih platform spodbuja protestnike k aktivizmu, s čimer se skuša pozicionirati kot verodostojna alternativa trenutnemu teokratskemu režimu. Njegova naraščajoča prisotnost v javnosti sproža številna vprašanja o dejanskem vplivu v domovini in končnih ciljih demonstracij, ki jih pretresajo leta gospodarskih težav in socialnih nemirov. Iranski državni mediji Pahlavija že leta sistematično diskreditirajo in ga označujejo za koruptivnega ter odtujenega od realnosti vsakdanjega življenja v Iranu. Kljub temu, da ga nekateri vidijo kot simbol stabilnosti predrevolucionarnega obdobja, ostaja mednarodna skupnost previdna. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump in drugi svetovni voditelji so v preteklosti oklevali z neposredno podporo njegovi viziji, saj dediščina njegovega očeta, ki je bil leta 1979 osovražen in pregnan z oblasti, še vedno deli iransko javnost. Vzpon Pahlavija v diskurzu o prihodnosti Irana prihaja v času, ko se država spopada z globoko politično krizo. Njegovi pozivi k enotnosti in spremembi režima so sicer odmevni, vendar ostaja nejasno, ali lahko razdrobljeno opozicijo poveže v koherentno politično gibanje. Dinastija Pahlavi, ki je bila strmoglavljena med islamsko revolucijo, tako po desetletjih ponovno postaja predmet vročih razprav o prihodnji ureditvi države.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v zadnjih izjavah poudaril, da je tveganje za nadaljnjo vojaško zaostrovanje majhno, obenem pa je Združene države Amerike in Izrael obtožil neposrednega vmešavanja v notranje zadeve države. Po navedbah Teherana tuji obveščevalni službi izkoriščata trenutne proteste v Iranu, ki so jih sprožile hude gospodarske težave, za destabilizacijo islamske republike. Aragči je morebitne vojaške grožnje označil za »ponovitev neuspešnih izkušenj« in zatrdil, da Iran ostaja odporen na zunanje pritiske. Dogajanje so dodatno zaostrile potrditve z izraelske strani, saj je neimenovani izraelski minister izjavil, da njihovi agenti aktivno delujejo znotraj Irana v času množičnih demonstracij. Iran te trditve uporablja kot dokaz za svoje obtožbe o tuji vpletenosti v nemire, ki pretresajo državo. Aragči je med obiskom v Libanonu izpostavil, da sta Washington in Tel Aviv javno priznala svojo vlogo pri spodbujanju upora, kar Teheran razume kot kršitev suverenosti. Kljub napetostim iranska diplomacija poskuša pomiriti strahove pred neposrednim spopadom velikih razsežnosti, čeprav se retorika glede regionalne varnosti zaostruje. Iranske oblasti vztrajajo, da so obtožbe o atentatih in sabotažah, ki jih zahodne sile pripisujejo Teheranu, le del širše propagandne vojne. Napetosti ostajajo visoke predvsem zaradi predhodnih izraelskih napadov na iranske objekte in nenehnih vprašanj glede jedrskega programa.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v petek napovedal oster odziv varnostnih sil na protivladne proteste, ki so zajeli državo. Khamenei je demonstrante označil za vandale in jih obtožil, da uničujejo lastno državo po nareku ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Zaradi stopnjevanja nemirov so iranske oblasti po celotni državi prekinile dostop do spleta in onemogočile telefonske povezave, kar je državo praktično odrezalo od preostalega sveta. Poleg informacijske blokade so bili odpovedani številni leti, lokalni novičarski portali pa so le občasno dosegljivi. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi neposrednih opozoril iz Washingtona. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč zagrozil, da bodo Združene države Amerike »močno udarile« po iranskem režimu, če bodo oblasti začele pobijati mirne protestnike. Trumpova javna podpora demonstrantom in obljuba o posredovanju sta sprožili buren odziv v Teheranu, kjer Khamenei trdi, da so Trumpove roke »umazane s krvjo Irancev«. Kljub grožnjam režima se protesti, ki so se prvotno začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, nadaljujejo v številnih mestih, kjer ljudje zahtevajo korenite politične spremembe. Sodni vrh Irana je prav tako napovedal »odločne kazni« za udeležence nemirov, kar nakazuje na obsežen val aretacij in sodnih procesov v prihodnjih dneh. Medtem ko državna televizija predvaja posnetke režimskih podpornikov, ki vzklikajo gesla proti ZDA, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o morebitnem izbruhu obsežnega nasilja. Za zdaj iranske sile kažejo določeno mero zadržanosti pri uporabi smrtonosne sile, kar nekateri analitiki pripisujejo prav Trumpovim napovedim o vojaškem ali gospodarskem posredovanju.

Vrhovni svet za nacionalno varnost Irana je uradno obtožil Združene države Amerike in Izrael, da sta neposredno odgovorna za organizacijo in spodbujanje obsežnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Po navedbah iranskih oblasti so se sprva mirni protesti pod tujim vplivom in načrtovanjem sprevrgli v nasilne dogodke z namenom spodkopavanja državne varnosti. Iranske varnostne sile in sodstvo so ob tem napovedali, da ne bodo več popuščali udeležencem spopadov na ulicah. Iranski zunanji minister Abas Aragči je ob tem izjavil, da je država pripravljena na morebiten vojaški odgovor v primeru agresije s strani Washingtona ali Tel Aviva, čeprav takšen scenarij v tem trenutku ocenjujejo kot malo verjeten. Aragči je poudaril, da bo Iran na vsakršen napad odgovoril odločno, vendar hkrati umirjal pričakovanja o takojšnji eskalaciji vojaških spopadov. Najnovejše napetosti so neposredna posledica dolgotrajnega konflikta v regiji, ki se je stopnjeval junija 2025, ko je Izrael izvedel zračne napade na iransko jedrsko infrastrukturo. Zaradi omenjenih dogodkov so iranske oblasti še posebej pozorne na notranjo stabilnost, saj sumijo, da želijo tuje sile preko civilnih nemirov dokončati cilje, ki jih z vojaškimi sredstvi niso v celoti dosegle.

Vrhovni voditelj Irana, ajatola Ali Hamneij, je v javnem nagovoru ostro obsodil množične protivladne proteste, ki so zajeli Teheran in druge pokrajine. Hamneij je demonstrante obtožil, da delujejo v interesu tujih sil, predvsem Združenih držav Amerike in predsednika Donalda Trumpa. Po njegovih besedah naj bi protestniki z uničevanjem javne lastnine in povzročanjem nemirov skušali ustreči zunanjim sovražnikom države, pri čemer je napovedal ostrejše ukrepe varnostnih sil za vzpostavitev reda. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi globoke gospodarske krize in strmoglavljenja vrednosti nacionalne valute, so se hitro preobrazili v širše politično gibanje. Več deset tisoč državljanov po vsej državi zahteva konec Islamske republike, mnogi pa pozivajo k vrnitvi monarhije in prestolonaslednika Reze Pahlavija, ki iz izgnanstva spodbuja k državljanski neposlušnosti. Po poročilih nevladnih organizacij, kot je Iran Human Rights, je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj 45 ljudi, več kot 2000 pa jih je bilo aretiranih. Iranske oblasti so v poskusu zadušitve nemirov in preprečevanja širjenja informacij popolnoma onemogočile dostop do spleta in telefonskih povezav s tujino. Kljub temu iz države prihajajo posnetki brutalnih obračunov in napadov na policijske postaje ter paravojaška oporišča Basidž. Mednarodna skupnost, vključno z ZDA in Izraelom, pozorno spremlja dogajanje, medtem ko Donald Trump napoveduje morebitno posredovanje v primeru nadaljnjega stopnjevanja nasilja nad civilisti.

V Teheranu in drugih večjih iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, na katerih so tisoči protestnikov zahtevali padec režima vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja. Vzklikali so gesla proti diktaturi in pozivali k vrnitvi Reze Pahlavija, izgnanega sina nekdanjega šaha. Protesti, ki so vrhunec dosegli v četrtek, 8. januarja, odražajo globoko nezadovoljstvo prebivalstva z trenutno politično ureditvijo in gospodarskim stanjem v državi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je na dogajanje in zunanji pritisk odzval z ostrimi besedami na račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Hamenej je Trumpa označil za domišljavega in napovedal njegov neizbežen propad, ki ga je primerjal s padcem faraonov in nekdanjega iranskega šaha. Medtem je Reza Pahlavi iz izgnanstva pozval Trumpa, naj bo pripravljen na morebitno posredovanje v podporo iranskemu ljudstvu, kar še dodatno zaostruje diplomatske odnose med državama. Obenem je na spletu postal viralen 42-letni kitajski mimičar Ryan Chen, ki z izjemno natančnostjo oponaša Donalda Trumpa. Kljub milijonom sledilcev na platformah TikTok in Instagram se Chen izogiba politični satiri, da bi se izognil cenzuri kitajskih oblasti. Namesto tega uporablja Trumpovo podobo za predstavitev kitajske kulture in kulinarike, kar kaže na nenavaden vpliv podobe ameriškega predsednika v globalni pop kulturi, tudi v času resnih političnih pretresov.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru na državni televiziji obsodil vsesplošne proteste, ki pretresajo državo, in jih označil za teroristična dejanja, ki jih usmerjajo tuji sovražniki. Hamenej je poudaril, da se iranske oblasti ne bodo umaknile pred pritiski protestnega gibanja, ki se je v zadnjih tednih razširilo po celotni državi. Oblasti v Teheranu so v odgovor na nemire uvedle stroge ukrepe, vključno z omejitvami dostopa do spleta in napovedjo ostrejšega posredovanja varnostnih sil. Kriza v državi se je dodatno zaostrila, ko so se protesti iz manjših mest razširili v prestolnico in druga večja središča. Iranski vrhovni voditelj je v svojem govoru pozval k nacionalni enotnosti in opozoril pred vmešavanjem Združenih držav Amerike in njihovih zaveznikov, ki naj bi po njegovih navedbah spodbujali destabilizacijo islamske republike. Hamenej je proteste neposredno povezal s širšo geopolitično zaroto proti iranskemu režimu. Dogajanje sledi stopnjevanju napetosti, ki so se začele že v začetku januarja, ko so varnostne sile na ulicah uporabile strelno orožje za zatiranje nezadovoljstva prebivalstva. Kljub mednarodnim kritikam zaradi kršitev človekovih pravic in poročil o številnih žrtvah med protestniki, iranski politični vrh vztraja pri represivni politiki in zavračanju kakršnih koli reform, ki bi jih zahtevali demonstranti na ulicah.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v petek v nagovoru, ki ga je prenašala državna televizija, napovedal, da se islamska republika ne bo umaknila pred množičnimi protesti, ki pretresajo državo. Hamenej je demonstracije označil za zaroto tujih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela, ter pozval k narodni enotnosti v boju proti domnevnim terorističnim dejanjem. Protesti, ki trajajo že skoraj dva tedna, predstavljajo enega največjih izzivov za stabilnost iranskega režima v zadnjih letih. Oblasti so na nemire odgovorile z omejevanjem dostopa do svetovnega spleta in napovedjo ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Hamenej je protestnike opozoril, da bo odziv države nepopustljiv, hkrati pa je poskušal zmanjšati pomen nezadovoljstva državljanov s trditvami o zunanjem vmešavanju. Kljub grožnjam in napovedim o varnostnem zatrtju se demonstracije nadaljujejo v številnih mestih po vsej državi, kar kaže na globoko zakoreninjeno nezadovoljstvo prebivalstva. Dogajanje je neposredno povezano z eskalacijo nasilja v začetku januarja, ko so varnostne sile na ulicah uporabile strelno orožje. Režim pod vodstvom Hameneja se zdaj bori za preživetje, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o žrtvah in kršitvah človekovih pravic. Stopnjevanje retorike vrhovnega voditelja nakazuje, da Iran vstopa v obdobje še večje notranjepolitične nestabilnosti in morebitne izolacije.

Večje letalske družbe iz Turčije, Združenih arabskih emiratov in Katarja so 9. januarja odpovedale številne redne lete v Iran. Odločitev prevoznikov prihaja sredi vse večjih protestov proti naraščajočim življenjskim stroškom in slabšim gospodarskim razmeram v državi, kjer so oblasti poročale tudi o popolni blokadi spleta. Samo družba Turkish Airlines je odpovedala 17 poletov v tri različna iranska mesta, medtem ko je bilo na povezavah med Dubajem in Iranom prizadetih najmanj 17 linij. Prevozniki uradnega pojasnila za odpovedi niso podali, vendar viri navajajo, da so razlog za takšen ukrep vse slabše varnostne razmere in nestabilnost v državi. Protesti, ki so zajeli Iran, so po nekaterih poročilih zahtevali že najmanj 42 smrtnih žrtev, več tisoč ljudi pa naj bi bilo pridržanih. Letalski promet ostaja moten, saj letalske družbe nenehno preverjajo varnostne razmere na terenu. Odpovedi letov pomembno vplivajo na mednarodno mobilnost in oskrbo Irana, ki se že tako spopada s komunikacijsko blokado. Ker so Turčija, Združeni arabski emirati in Katar ključna vozlišča za polete v regijo, te odpovedi praktično pomenijo začasno izolacijo države v mednarodnem zračnem prostoru.

V Iranu so se razširili obsežni protivladni protesti, ki so zajeli večja mesta po vsej državi, vključno s prestolnico Teheran. Po poročanju tujih tiskovnih agencij in opazovalnih skupin so oblasti v poskusu zadušitve nemirov drastično omejile dostop do spleta in mednarodnih telefonskih povezav. Protestniki, ki jih je k uporu pozval tudi izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi, zahtevajo konec islamske teokracije in odstop verskih voditeljev, pri čemer so vzklikali gesla proti vrhovnemu voditelju Hameneiju. Varnostne sile so na demonstracije odgovorile s silo, kar je privedlo do hudih spopadov. Po podatkih organizacij za človekove pravice je v nemirih umrlo najmanj 42 ljudi, več kot 2200 oseb pa je bilo pridržanih. Kljub grožnjam pravosodnega in varnostnega vrha o strogem ukrepanju se demonstracije niso umirile, temveč so se po napovedih o popolni blokadi komunikacij še okrepile. Analitiki ocenjujejo, da so trenutni dogodki resno zamajali legitimnost teokratskega režima. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje napetosti, ki so se v državi stopnjevale že v začetku leta. Zaradi blokade informacij je neodvisno preverjanje števila žrtev oteženo, vendar BBC poroča o potrjenih 21 smrtnih žrtvah. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi popolna prekinitve spletnih povezav lahko služila kot uvod v še silovitejše zatrtje protestov s strani iranskega režima.

Iranske oblasti so močno poostrile ukrepe proti demonstrantom, ko so se protesti po državi v četrtek razširili v največje zborovanje po skoraj dveh tednih nemirov. Po zadnjih podatkih je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj 45 ljudi, medtem ko so protivladni protestniki stopnjevali svoj pritisk na klerikalno vodstvo države. Sreda je veljala za najbolj krvav dan, ko je bilo uradno potrjenih 13 smrtnih žrtev med civilisti, protesti pa so prerasli v kaos, v katerem so gorela tudi vladna poslopja. Da bi preprečili širjenje informacij in organizacijo novih shodov, so iranske oblasti po vsej državi onemogočile dostop do spleta. Kljub prekinitvi komunikacij se demonstracije nadaljujejo, pri čemer poročila s terena kažejo na vse večjo brutalnost varnostnih sil, ki poskušajo zadušiti upor. Napetosti v državi so dosegle kritično točko, saj so tarče napadov postale ključne državne institucije, kar kaže na globoko nezadovoljstvo prebivalstva z trenutnim režimom. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje nemirov, ki so se začeli v začetku januarja, ko so se protesti razširili na skoraj 30 mest. Stopnjevanje nasilja s strani žandarmerije in Revolucionarne garde, ki vključuje uporabo strelnega orožja, je povzročilo mednarodno zaskrbljenost, vendar iransko vodstvo za zdaj ne kaže znakov popuščanja ali pripravljenosti na dialog z nezadovoljno javnostjo.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranskemu režimu zagrozil s hudimi posledicami in morebitnim vojaškim posredovanjem, če se bo ubijanje protestnikov nadaljevalo. Do zaostritve retorike prihaja v času, ko so iranske oblasti kljub mednarodnim opozorilom po poročilih ubile že najmanj 38 ljudi, med njimi osem otrok. Trump je preko družbenih omrežij namignil, da bi se vrhovni voditelj Ali Hamenej zaradi razsežnosti nemirov utegnil zateči v Rusijo, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na Trumpove grožnje protestnike označil za saboterje in hujskače, ki uničujejo lastne ulice, da bi ugodili tujemu predsedniku. Teheran vztraja pri stališču, da gre za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države, hkrati pa Hamenej zatrjuje, da se Iran ne bo umaknil pred pritiski Združenih držav Amerike. Kljub ostri retoriki nekateri opazovalci ocenjujejo, da so iranske varnostne sile pri nekaterih ukrepih nenavadno zadržane, kar bi lahko bila posledica strahu pred neposrednim ameriškim posredovanjem. Protestno gibanje v Iranu se širi že drugi teden zapored, povod zanj pa so bile hude gospodarske težave in nasprotovanje teokratskemu režimu. Situacija ostaja izjemno nestanovitna, saj Združene države Amerike pozorno spremljajo vsako potezo teheranskih oblasti. Trumpova opozorila o "visoki ceni", ki jo bo režim plačal v primeru nadaljnjega nasilja, so postavila mednarodno skupnost v stanje visoke pripravljenosti zaradi nevarnosti izbruha širšega regionalnega konflikta.

V Teheranu, Mašhadu in številnih drugih iranskih mestih so v četrtek potekali obsežni protivladni protesti, ki veljajo za največji prikaz moči nasprotnikov verske oblasti v zadnjih letih. Množice protestnikov so mirno zasedle glavne prometnice v prestolnici in drugem največjem mestu v državi, pri čemer varnostne sile po prvih poročilih niso posredovale ali razganjale zbranih. Posnetki, ki so se pojavili na družbenih omrežjih, prikazujejo tisoče ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo s trenutno politično ureditvijo. Demonstracije predstavljajo redek primer tako obsežnih in neoviranih shodov, saj so iranske oblasti v preteklosti pogosto uporabile silo za zatrtje kakršnih koli oblik civilnega upora. Čeprav so bili shodi tokrat mirni, njihova množičnost nakazuje na globoko ukoreninjeno nezadovoljstvo prebivalstva z ekonomskimi razmerami in omejevanjem osebnih svoboščin v islamski republiki. Dogajanje pozorno spremlja tudi mednarodna javnost, saj bi lahko stopnjevanje napetosti vplivalo na stabilnost celotne regije Bližnjega vzhoda. Za zdaj uradni Teheran o morebitnih spremembah politike ali odzivu na zahteve protestnikov še ni podal obsežnejših izjav, prav tako pa ni jasno, ali se bodo shodi nadaljevali tudi v prihodnjih dneh.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so v četrtek zvečer izbruhnili obsežni protesti, potem ko je izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k demonstracijam proti trenutnim oblastem. Iranske oblasti so se na nemire odzvale s prekinitvijo dostopa do spleta in telefonskih povezav po vsej državi, hkrati pa so protestnikom zagrozile z usmrtitvami. Pahlavi, ki živi v Združenih državah Amerike in je sin zadnjega iranskega šaha, je v zadnjih dneh postal osrednja osebnost novega vala nezadovoljstva, ki se širi po državi. Napetosti v prestolnici so narasle po Pahlavijevem javnem nagovoru, v katerem je Irance pozval, naj stopijo na ulice in zahtevajo spremembe. Poročila iz Dubaja in Teherana potrjujejo, da so se demonstracijam pridružili ljudje v večjih mestih, kljub močni prisotnosti varnostnih sil in tveganju povračilnih ukrepov. Iranske oblasti proteste označujejo za kaos, ki ga spodbujajo zunanje sile, in napovedujejo stroge sankcije za vse udeležence. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj bi stopnjevanje nasilja lahko vodilo v globoko humanitarno in politično krizo v regiji. Izguba komunikacijskih kanalov otežuje preverjanje informacij o številu žrtev ali aretacijah, vendar pričevanja s terena kažejo na visoko stopnjo odločenosti med protestniki, ki se spopadajo z represivnim aparatom teokratskega režima.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so v četrtek zvečer izbruhnili obsežni protesti, potem ko je izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k množičnim demonstracijam po vsej državi. Protestniki so se zbrali na ulicah in vzklikali protivladna gesla, na kar so iranske oblasti odgovorile s takojšnjo prekinitvijo spletnih in telefonskih povezav. Gibanje, ki ga poganjajo predvsem globoke gospodarske težave in nezadovoljstvo prebivalstva, se je hitro razširilo iz prestolnice v večja mestna središča. Po poročanju prič so varnostne sile ponekod poskušale omejiti gibanje z blokadami, medtem ko so prebivalci svoje nestrinjanje izražali tudi z vzklikanjem s streh in oken svojih domov. Poleg motenj v komunikacijskih omrežjih so se pojavila poročila o zaprtju zračnega prostora nad Teheranom, kar kaže na visoko stopnjo pripravljenosti režima. Pahlavi, ki v tujini živi že skoraj pet desetletij, se je s tem pozivom ponovno uveljavil kot osrednja figura opozicije. Najnovejši val nemirov predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti, ki so v državi prisotne že dlje časa. Gre za enega najbolj koordiniranih protestnih dogodkov v zadnjem obdobju, ki združuje zahteve po političnih spremembah z nezadovoljstvom nad nizkim življenjskim standardom. Mednarodna javnost pozorno spremlja odziv varnostnih organov, saj so pretekli podobni dogodki vodili do hudih kršitev človekovih pravic in nasilnega zatrtja demonstracij.

V Teheranu so v četrtek, 8. januarja 2025, izbruhnili množični ulični protesti, potem ko je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k demonstracijam proti trenutnemu režimu. Po navedbah prič so prebivalci prestolnice vzklikali gesla s svojih domov in se nato zbrali na ulicah, kar predstavlja novo stopnjevanje napetosti, ki so se razširile po celotni islamski republiki. Glavni povod za nezadovoljstvo so domnevno slabe gospodarske razmere v državi. Neposredno po začetku zborovanj so iranske oblasti prekinile dostop do svetovnega spleta in onemogočile telefonske povezave, kar je ustaljena metoda režima za preprečevanje širjenja informacij in koordinacije protestnikov. Poročila o motnjah v komunikacijah prihajajo iz več delov Teherana, kjer so se protestniki spopadali z omejitvami pri uporabi mobilnih in stacionarnih storitev. Dogajanje v prestolnici odraža širše nezadovoljstvo prebivalstva z verskim vodstvom in gospodarsko politiko države. Čeprav so protesti prvotno temeljili na ekonomskih težavah, so se hitro sprevrgli v politične zahteve po spremembi oblasti, h katerim je pozval princ Pahlavi iz tujine.

Iranske oblasti so v provinci Lorestan, natančneje v mestu Nurabad, pridržale sedem oseb, ki jih označujejo za oborožene vodje nedavnih nemirov. Po navedbah uradnih virov so bili osumljenci med aretacijo opremljeni z različnimi vrstami orožja, kar naj bi dokazovalo njihovo aktivno vlogo pri organizaciji nasilnih protestov v regiji. Aretacije so del širše varnostne operacije, s katero želi teheranski režim zadušiti protivladne proteste, ki se vrstijo po vsej državi. Državni mediji so objavili videoposnetke zajetja, s čimer želijo v javnosti utrditi podobo o tuji vpletenosti in nasilni naravi protestnikov, ki jih uradno imenujejo 'izgredniki'. Lokalne oblasti v Lorestanu so potrdile, da se operacije za identifikacijo in prijetje preostalih organizatorjev nadaljujejo. Incident v Nurabadu odraža stopnjevanje napetosti v zahodnem delu Irana, kjer so varnostne sile v zadnjih dneh znatno okrepile svojo prisotnost in nadzor nad prebivalstvom.

V Iranu so se dvanajsti dan zapored nadaljevali siloviti spopadi med varnostnimi silami in protestniki, ki jih je na ulice pognala globoka gospodarska kriza ter nenaden padec vrednosti nacionalne valute rial. Po podatkih organizacije Iran Human Rights (IHR) je bilo od konca decembra ubitih najmanj 45 ljudi, najhuje pa je bilo v sredo, ko je življenje izgubilo 13 oseb. Oblasti so v poskusu zadušitve nemirov in omejitve pretoka informacij prebivalstvu popolnoma onemogočile dostop do spleta, medtem ko opozicijske skupine v izgnanstvu pozivajo k novim stavkam in protestnim shodom. Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek v odzivu na dogajanje stopnjeval retoriko in zagrozil z neposrednim vojaškim napadom na Iran, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Irance je v javnem nagovoru pozval k boju za svobodo in poudaril, da bodo Združene države Amerike v primeru nadaljnjih pobojev odgovorile s silo. Trumpove grožnje prihajajo v času povečanih napetostih v regiji, ki so sledile junijski vojni proti Izraelu, ter po njegovih nedavnih ukazih za vojaške operacije v Venezueli. Medtem ko se protesti širijo po državi, ostajajo nekateri kurdski predeli, vključno z mestom Saqqez, za zdaj previdni zaradi strahu pred brutalnim maščevanjem režima. Najhujše represije so bile deležne šiitske kurdske regije na zahodu države, kot sta provinci Ilam in Kermanshah. Kurdsko prebivalstvo, ki predstavlja znaten del iranskega prebivalstva, bi po mnenju analitikov lahko igralo ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju dogodkov, vendar se številni soočajo z dilemo med željo po spremembah in nevarnostjo ponovitve krvavega zatrtja gibanja iz leta 2022.

Iranske varnostne sile so s solzivcem in ostrim strelivom skušale razbiti množične proteste, ki se zaradi globoke gospodarske krize že dvanajst dni širijo po celotni državi. Skupine za človekove pravice poročajo o naraščajočem številu žrtev in tisočih aretacijah, medtem ko opozicija v izgnanstvu državljane poziva k stopnjevanju aktivnosti in splošnim stavkam. Nemiri so resno zamajali avtoriteto klerikalnega vodstva pod vodstvom ajatole Alija Hameneja. Napetosti v državi so posledica večletnih mednarodnih sankcij in nedavnih posledic junijske vojne z Izraelom, ki so dodatno oslabile iransko gospodarstvo. Kljub brutalnemu posredovanju žandarmerije in Revolucionarne garde se demonstracije nadaljujejo v več kot 30 mestih, kar predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnji režim v zadnjem obdobju. Aktivisti napovedujejo nove shode, s katerimi želijo ohromiti ključne državne institucije. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj poročila s terena kažejo na sistematično uporabo prekomerne sile proti civilistom. Iranske oblasti obtožujejo zunanje sovražnike za spodbujanje nemirov, medtem ko prebivalstvo zahteva nujne ekonomske reforme in večjo politično svobodo.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti, ki jih spremljajo poročila o domnevnem prestopu nekaterih policijskih enot na stran protestnikov. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo stopnjevanje upora proti tamkajšnjim oblastem, medtem ko se varnostne sile soočajo z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe in konec represije. Istočasno se na Tajvanu poglablja politični razkol v parlamentu, kjer opozicija zavrača obravnavo državnega proračuna. Takšno ravnanje je sprožilo val kritik v javnosti, saj državljani opozarjajo na negativne posledice za delovanje države in javnih služb. Ankete na ulicah kažejo na naraščajočo jezo nad politiki, ki po mnenju volivcev prejemajo plačo, a ne opravljajo svojega dela, kar ohromlja tajvansko demokracijo v kritičnem času. Na področju zunanje politike pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te zavzel neposredno držo pri zaščiti tajvanske suverenosti, kar je sprožilo ostre odzive nekaterih opozicijskih poslancev. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so retorični napadi opozicije v prid kitajskim interesom, saj Kitajsko označujejo za sovražno državo, ki ogroža stabilnost v regiji. Politična razhajanja glede varnostnih vprašanj še dodatno zapletajo notranjo stabilnost otoka.

Namestnik iranskega ministra za zdravje, pristojen za študentske in kulturne zadeve, je sporočil, da so med nedavnimi nemiri zunaj univerzitetnih prostorov pridržali le enega študenta medicinske fakultete. Po uradnih navedbah ministrstva so se protesti odvijali predvsem izven izobraževalnih ustanov, medtem ko naj bi na večini univerz razmere ostale mirne in brez večjih incidentov. Predstavnik ministrstva je poudaril, da so vodstvom univerz naročili, naj ostanejo v tesnem stiku s študenti in zagotavljajo stabilno okolje. Kljub poročilom o širših družbenih nemirih v državi, uradni viri vztrajajo pri trditvi, da je bil v povezavi s protesti na enem izmed mestnih območij aretiran le posameznik, ki obiskuje študij v okviru zdravstvenega resorja. S takšnimi izjavami poskušajo oblasti v Teheranu zmanjšati pomen študentskega sodelovanja v protestnem gibanju in prikazati razmere v akademski sferi kot nadzorovane. Službe ministrstva za zdravje, zdravljenje in medicinsko izobraževanje sicer še naprej spremljajo dejavnosti študentov, vendar uradna retorika ostaja osredotočena na minimaliziranje števila vpletenih oseb iz vrst bodočih zdravstvenih delavcev.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Protivladni protesti v Iranu, ki so se sprva začeli kot upor proti slabemu gospodarskemu stanju v državi, so se po navedbah aktivistov razširili na več kot 111 mest in krajev po vsej republiki. Demonstracije neposredno izzivajo teokratsko ureditev, ki državi vlada že več kot štiri desetletja. Po zadnjih podatkih je nasilje, povezano z nemiri, zahtevalo najmanj 38 življenj, medtem ko so varnostne sile pridržale več kot 2.200 oseb. Intenzivnost protestov nakazuje na močno odločnost protestnikov v boju proti trenutnim oblastem. Ameriški predsednik Donald Trump je ob stopnjevanju napetosti ostro posvaril iranske oblasti pred morebitnim ubojem protestnikov. Izjavil je, da bodo Združene države Amerike odgovorile s povračilnimi ukrepi, če bo iranski režim stopnjeval nasilje do te mere. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so gospodarske težave, vključno z visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin, le sprožilec za širše politično nezadovoljstvo, ki se sedaj izraža na ulicah. Iranske varnostne sile, vključno z Revolucionarno gardo, skušajo zatreti nemire z uporabo sile, kar pa je do zdaj le še dodatno podžgalo jezo javnosti. Aktivisti poročajo o naraščajočem številu aretacij in uporabi strelnega orožja proti civilistom v različnih delih države. Situacija v regiji ostaja nestabilna, saj se protestno gibanje kljub represiji ne umirja.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Med nemiri v iranskem mestu Malard, v pokrajini Teheran, je bil ubit policist. Po navedbah centra za obveščanje poveljstva policije zahodne pokrajine Teheran je neznana oseba policista zabodla z nožem med nadzorovanjem izgredov. Dogodek se je zgodil v noči, podrobnosti o identiteti pokojnega policista pa niso bile javno objavljene. Smrt policista poudarja napetosti in nasilje, ki so prisotni med protesti in nemiri v Iranu. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo za izsleditev storilcev in ugotovitev vseh okoliščin dogodka. Ta incident je eden izmed številnih, ki kažejo na stopnjevanje konflikta med varnostnimi silami in protestniki v državi. Dogodek v Malardu ni osamljen, saj Iran že dalj časa beleži številne proteste in nemire, ki pogosto preidejo v nasilje. Tovrstni incidenti povečujejo zaskrbljenost glede stabilnosti in varnostne situacije v državi, hkrati pa postavljajo vprašanja o učinkovitosti in etičnosti posredovanja varnostnih sil.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so jih sprva sprožile hude gospodarske težave in strmoglaven pad vrednosti riala, razširili v vsesplošen upor proti teokratskemu režimu v več kot 100 mestih. Po poročanju človekoljubnih organizacij je bilo v spopadih ubitih najmanj 42 ljudi, več kot 2200 pa jih je bilo pridržanih. Iranske oblasti so v odziv na nemire uvedle popolno blokado spleta in mednarodnih telefonskih povezav, kar je državo praktično odrezalo od preostalega sveta. Vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je za podžiganje nemirov neposredno obtožil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in trdil, da protestniki delujejo po njegovih navodilih. Khamenei je demonstrante označil za vandale in tuje plačance ter napovedal ostrejše ukrepe varnostnih sil za vzpostavitev reda. Ob tem je Trumpu odvrnil, naj se raje posveti težavam v lastni državi, in mu napovedal skorajšnji politični padec. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij in v radijskih intervjujih ponovil grožnje s silovitim ameriškim posredovanjem, če bi iranski režim začel množično pobijati mirne protestnike. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na odločno ukrepanje, medtem ko se napetosti med državama stopnjujejo tudi zaradi iranskih opozoril o možnosti preventivnih napadov na Izrael kot odgovor na ameriško retoriko.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem odzivu ponovno izrazil javno podporo protivladnim protestom v Iranu. Njegove izjave so v Teheranu interpretirali kot neposredno spodbujanje nemirov in vmešavanje v notranje zadeve države, iranski uradniki pa so se na njegove besede odzvali z opozorili o nesprejemljivosti takšne retorike. Trumpovo stališče stopnjuje napetosti med državama, saj ameriški predsednik ne le podpira protestniška gibanja, temveč s svojimi objavami na družbenih omrežjih namiguje na možnost aktivnejše vloge ZDA pri zaščiti udeležencev protestov. Iranski politični vrh, vključno z nekdanjimi ministri in diplomati, je te napovedi označil za poskus spodbujanja državljanske vojne, kar še dodatno zaostruje že tako krhke diplomatske odnose med Washingtonom in Teheranom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojemu kabinetu poročal o vsebini nedavnih pogovorov z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki so bili osredotočeni na vprašanje Irana. Netanjahu je v svojem nagovoru poudaril, da se nahajajo v zgodovinskem trenutku, ter izrazil neposredno podporo trenutnim protestom v Iranu, ki so posledica gospodarskih težav prebivalstva. Izraelski voditelj je dogajanje označil za priložnost za spremembe in se s tem odkrito vmešal v notranjepolitične zadeve Teherana. Poleg podpore protestnikom je Netanjahu ponovil ostra stališča glede iranskega jedrskega programa. Od Teherana je ponovno zahteval popolno ustavitev bogatenja urana in odstranitev vseh zalog iz države, kar ostaja ključna točka izraelske zunanje politike. Pogovori s Trumpom nakazujejo na usklajevanje nove, ostrejše strategije med Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki bi lahko vključevala večji pritisk na iranske oblasti v prihodnjem mandatu ameriške administracije.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim začel uporabljati smrtonosno silo. Izjava je sprožila ostre odzive v Teheranu, kjer je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal varnostnim silam, naj nemire zadušijo in vzpostavijo red. Protesti, ki so v Iranu izbruhnili zaradi gospodarskega zloma, visoke inflacije in rekordnega padca vrednosti domače valute rial, so se v zadnjem tednu razširili po celotni državi. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je po poročilih tiskovnih agencij umrlo že najmanj deset ljudi, največ žrtev pa beležijo v zahodnih provincah Lorestan in Čaharmahal in Bahtijari. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih izraelsko-ameriških zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za ključnega zaveznika Teherana. Znotraj ZDA so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Njegov nekdanji strateg Steve Bannon je predsednika obtožil, da prevzema strategijo Hillary Clinton in Samanthe Power, ki sta zagovarjali humanitarno intervencijo. Medtem so iranski uradniki opozorili, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil ostre diplomatske odzive, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto groženj iranskemu režimu. Trump je zatrdil, da so Združene države Amerike »pripravljene in naložene« (locked and loaded) za vojaško posredovanje, če bodo iranske oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov, ki se v več mestih zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije. Po navedbah nekaterih poročil naj bi v spopadih z vladnimi silami umrlo že najmanj deset ljudi, medtem ko se aretacije protestnikov stopnjujejo. Trumpove napovedi so naletele na kritike tudi znotraj njegove lastne stranke. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno izrazila nasprotovanje novi vojaški intervenciji na Bližnjem vzhodu, pri čemer sta poudarila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave. Teheran je v odzivu na Trumpove besede zahteval ukrepanje Združenih narodov, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je poudaril, da se islamska republika ne bo vdala pritisku in da bodo protestniki »postavljeni na svoje mesto«.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je po tednu protestov, ki pretresajo Islamsko republiko, izjavil, da je treba "izgrednike postaviti na svoje mesto", kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za ostrejše ukrepanje. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril po smrtonosnih protestih, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so posvarili pred ameriškim posredovanjem.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je obljubil, da se ne bo uklonil, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na svoje mesto. Poročajo o aretacijah in najmanj 15 smrtnih žrtvah protestov, ki jih je sprožila gospodarska kriza. Trump je pred tem opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo Teheran pobijal. Protesti so se začeli zaradi slabega gospodarskega stanja Irana, rekordne inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila gospodarska kriza, se je po podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

V Iranu so se močno razširili množični protesti, ki jih sproža vse slabše stanje gospodarstva in padajoči standard prebivalstva, kar stopnjuje pritisk na tamkajšnjo teokracijo. Iransko gospodarstvo se spopada z izjemno inflacijo, saj je valuta rial dosegla rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar. Razmere so se dodatno zaostrile septembra po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov zaradi iranskega jedrskega programa, država pa si še vedno ni opomogla od dvanajstdnevne vojne z Izraelom v juniju, med katero so Združene države Amerike bombardirale iranske jedrske objekte. Zunanji pritisk na državo se stopnjuje tudi zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal posredovanje ZDA v primeru nasilnega zatrtja mirnih protestov. Napetosti so se povečale po nedavnem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, saj je bil Maduro ključen zaveznik Teherana. Regionalni vpliv Irana slabi, saj je bila njegova mreža zavezništev, znana kot os odpora, v letih po začetku vojne med Izraelom in Hamasom leta 2023 precej oslabljena. Protestniki v državi zdaj neposredno izzivajo oblast, medtem ko se Teheran spopada z mednarodno izolacijo in posledicami uničenih vojaških zmogljivosti.

Donald Trump se je srečal z Elonom Muskom in prvo damo Melanio Trump na večerji. Trump je Muska označil za supergenija z možnostjo napak. Izrazil je prepričanje, da bodo ZDA povrnile ves denar, porabljen za Ukrajino med njegovo administracijo. Prav tako je izjavil, da bo Kuba kmalu propadla. Trump je dejal tudi, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize sta bila ubita še dva človeka, s čimer je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', medtem ko se protesti nadaljujejo že teden dni.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na neposredno vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale s smrtonosnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi uporabil besedno zvezo "pripravljeni in polni" (locked and loaded) ter zatrdil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se upirajo režimu. Njegove izjave so v Washingtonu sprožile mešane odzive, pri čemer je nekdanji strateg Steve Bannon predsednika obtožil kopiranja zunanjepolitičnih metod administracije Baracka Obame in Hillary Clinton. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odgovoru na grožnje pozval varnostne sile, naj odločno obračunajo z udeleženci nemirov, ki jih je označil za izgrednike. Po zadnjih podatkih je v spopadih po državi umrlo najmanj deset ljudi, protesti pa se zaradi visokih cen in gospodarske krize hitro širijo v številna mesta. Teheran je Washington opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve islamske republike pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu. Napetosti se dodatno stopnjujejo zaradi nedavnih ameriških napadov na iranske jedrske objekte in zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika Irana.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek v zgodnjih jutranjih urah preko svojega družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike "pripravljene in oborožene" (locked and loaded), da priskočijo na pomoč mirnim protestnikom, če bo iranski režim nadaljeval z njihovim nasilnim zatiranjem in ubijanjem. Njegova izjava prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visokih cen hrane in padca vrednosti domače valute, pri čemer naj bi po nekaterih poročilih v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo že najmanj sedem oseb. Trumpova retorika je sprožila mešane odzive znotraj Združenih držav Amerike in v mednarodni skupnosti. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta izrazila ostro nasprotovanje tovrstnemu vmešavanju v notranje zadeve tujih držav, pri čemer sta izpostavila domače težave in načelo "Amerika na prvem mestu". Na drugi strani je nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon predsednika obtožil, da uporablja metode svojih političnih nasprotnikov, medtem ko je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju zaradi ameriških groženj. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je medtem pozval k dialogu, a hkrati vztrajal pri vzpostavitvi reda in miru.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sprožil val mednarodnih odzivov, potem ko je iranskemu režimu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem. Trump je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene priskočiti na pomoč iranskim protestnikom, če jih bodo oblasti še naprej nasilno zatirale. Njegova izjava, v kateri je uporabil besedno zvezo "pripravljeni in naperjeni" (locked and loaded), je sledila poročilom o smrtnih žrtvah med demonstracijami, ki so v Iranu izbruhnile zaradi hude gospodarske krize in visoke inflacije. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na ostre kritike, celo med njegovimi tesnimi zavezniki. Kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene sta izrazila nasprotovanje novi vojaški intervenciji v tujini, pri čemer sta poudarila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo retoriko primerjal z intervencionistično politiko Hillary Clinton. Medtem je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je poudaril, da se država ne bo uklonila pritiskom Washingtona, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu vodstvu, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti miroljubnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna moči" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi prišlo do pobojev. To je prvič, da je aktualni ameriški predsednik tako neposredno napovedal intervencijo zaradi notranjih nemirov v Iranu. Iran se trenutno spopada z obsežnimi protesti, ki jih poganja gospodarska kriza, visoka inflacija in razvrednotenje nacionalne valute rial. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je do sobote umrlo najmanj deset ljudi, največ v zahodnih provincah Lorestan ter Chaharmahal in Bakhtiari. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za brutalno zatrtje demonstracij. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po nedavnih ameriških in izraelskih zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Medtem ko nekateri Trumpovi zavezniki, kot je Steve Bannon, kritizirajo predsednikovo retoriko in jo primerjajo s politiko prejšnjih administracij, iranski uradniki opozarjajo, da bi ameriško vmešavanje povzročilo destabilizacijo celotne regije in ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli konec decembra 2025 zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je do sobote umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest po vsej državi, so se iz gospodarskega upora v teheranskem Velikem bazarju preobrazile v širše politično gibanje. Študenti in drugi protestniki v večjih središčih, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, sedaj odkrito pozivajo k padcu režima in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je spričo stopnjevanja nasilja izdal ostro opozorilo teheranskim oblastem, naj se vzdržijo uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom, in nakazal pripravljenost na odločen odziv Združenih držav Amerike. Teheran je te navedbe zavrnil in Washington obtožil vmešavanja v notranje zadeve ter spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce pozval h množičnemu zavzetju ulic v prestolnici, da bi presegli represijo režima, ki se spopada z najhujšo krizo po letu 2022.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po poročilih je v nasilju, ki spremlja proteste v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, umrlo še najmanj dvoje ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec nacionalne valute rial, razširili v več kot 30 mest po vsej državi in terjali najmanj sedem smrtnih žrtev. Nemiri, ki so se začeli v nedeljo v Teheranu med trgovci na Velikem bazarju, so hitro prerasli iz izrazov nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo v širše politično nasprotovanje vladajočemu klerikalnemu vrhu. Iranske varnostne sile so v odgovor na šestdnevne neprekinjene demonstracije aretirale številne protestnike, medtem ko se država spopada z zgodovinsko najnižjo vrednostjo valute, ki je dosegla 1,42 milijona rialov za ameriški dolar. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal upravičenost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati opozorile pred izkoriščanjem razmer s strani zunanjih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela. Zaradi izgube prihrankov in 72-odstotne rasti cen hrane so se številni prebivalci zatekli k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zavarovali preostalo premoženje. Kljub pozivom vrhovnega voditelja Alija Hameneja k miru, ostajajo razmere napete, saj se javnost spopada z nevzdržno 42,2-odstotno letno inflacijo in pomanjkanjem energije.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke. Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 19. Iranski voditelj je napovedal, da ne bo popuščanja protestnikom, kljub pravici ljudi do demonstracij. Trump je opozoril, da bodo ZDA močno udarile po Iranu, če bo ubitih še več protestnikov. Oblasti so za nemire obtožile tuje vplive.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Več organizacij civilne družbe v Južni Afriki je v torek organiziralo vseslovenske proteste v podporo propalestinskim gladovnim stavkajočim, ki so pridržani v zaporih Združenega kraljestva. Pozvale so britansko vlado k izpustitvi teh posameznikov in obsodile ravnanje Združenega kraljestva, češ da podpira izraelsko vojno proti Hamasu v Gazi. Protesti so bili del širših prizadevanj za opozorilo na razmere v Palestini in izražanje solidarnosti z zaprtimi aktivisti. V Združenem kraljestvu je več kot 50 podpornikov gladovnih stavkajočih, znanih kot "Filton 24", demonstriralo pred parlamentom med zasedanjem, namenjenim vprašanjem predsedniku vlade. Protestniki so skandirali gesla, kot so "Svobodna, svobodna Palestina, osvobodite gladovne stavkajoče!" in "Keir Starmer, ne moreš se skriti, obtožujemo te genocida!", kar odraža njihovo prepričanje o pasivnosti ali sokrivdi vlade. Pat Reynolds iz organizacije London for Irish for Palestine je poudaril pomen protestov in nadaljnjo podporo palestinskemu boju. Zborovanja so potekala tudi v sredo, 7. januarja, na Parliament Square v Londonu, kjer so se zbrali podporniki, da bi protestirali proti zavračanju vlade Keira Starmerja, da se sreča z odvetniki, ki zastopajo gladovne stavkajoče za Palestino. Nekateri od stavkajočih so gladovali že več kot 60 dni, kar spominja na primer Bobbyja Sandsa, irskega gladovnega stavkajočega, ki je umrl leta 1981 po 66 dneh gladovne stavke. Dogodki so ponovno izpostavili nujnost reševanja vprašanja pridržanih aktivistov in širše vprašanje palestinskega konflikta.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so neposreden odziv na drastično slabšanje gospodarskih razmer v državi. Protestno gibanje se je okrepilo po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu z Izraelom, med katerim so Združene države Amerike izvedle zračne napade na ključna iranska jedrska najdišča. Teokratski režim v Teheranu se trenutno spopada z dvojnim pritiskom: notranjim nezadovoljstvom prebivalstva in zunanjim pritiskom mednarodne skupnosti. Gospodarski položaj Irana se je septembra še dodatno poslabšal s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov, kar je povzročilo strmo padanje vrednosti iranskega riala in visoko inflacijo. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti proteste z represivnimi ukrepi, se v mednarodnih krogih pojavljajo ugibanja o morebitni tuji vlogi pri spodbujanju nemirov. Združene države Amerike in Izrael namreč v luči iranskega jedrskega programa opozarjajo na možnost novih vojaških posredovanj, kar še dodatno destabilizira regijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social poslal ostro opozorilo iranskim oblastem in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje. Trump je poudaril, da bo ameriška vojska priskočila na pomoč mirnim protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej nasilno zatiral. V svojih objavah je zapisal, da je vojska v polni pripravljenosti, kar je povzročilo ostre odzive tako v Teheranu kot v ameriškem kongresu. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, inflacije in gospodarske stagnacije, so v zadnjih dneh terjali več smrtnih žrtev. Po navedbah človekoljubnih organizacij in tujih medijev je bilo v spopadih z vladnimi silami ubitih najmanj sedem ljudi, število aretacij pa strmo narašča. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na grožnje dejal, da se islamska republika ne bo vdala pritisku, medtem ko je Teheran uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov zaradi ameriških groženj. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove izjave sprožile delitve. Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral predsednikovo napoved in opozoril, da bi morala vlada reševati domače težave namesto zapravljanja vojaških virov za notranje zadeve drugih držav. Podobne pomisleke je izrazila tudi kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je izpostavila, da volivci niso glasovali za nove vojne na Bližnjem vzhodu. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon pa je Trumpov pristop primerjal s politiko prejšnjih administracij, ki so jo nekoč kritizirali.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protivladnih protestov. Trump je v seriji objav zapisal, da je vojska v stanju polne pripravljenosti ("locked and loaded") in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Po navedbah človekoljubnih organizacij in medijskih poročil je v zadnjem tednu nemirov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije v Iranu življenje izgubilo najmanj deset ljudi. Trumpove izjave so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je poudaril, da bi za kakršen koli napad na Iran predsednik potreboval odobritev kongresa, hkrati pa je opozoril, da bi se morala država osredotočiti na domače težave namesto na vmešavanje v notranje zadeve tujih držav. Podobno kritična je bila kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je potezo označila za odklon od politike "Amerika na prvem mestu". Na Trumpove grožnje se je že odzval iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je zatrdil, da se država ne bo vdala pritisku, medtem ko je Teheran od Združenih narodov zahteval ukrepanje proti ameriškim grožnjam.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu, med drugim »Smrt diktatorju«, ter pozivali k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati ostro nastopil proti nasilnim dejanjem. Hamenej je potegnil jasno črto med mirnimi protestniki in »izgredniki«, ki jim je napovedal neusmiljen odziv varnostnih sil. Kljub pozivom predsednika Masuda Pezeškiana k dialogu z državljani, retorika vrha države nakazuje na stopnjevanje represije. Medtem zahodni analitiki opozarjajo na morebitno prehitro proslavljanje tujih opazovalcev, ki v nemirih vidijo neizbežen padec islamske republike. Dogajanje se je še dodatno zaostrilo z vpletanjem mednarodnih akterjev, zlasti Združenih držav Amerike, kar povečuje tveganje za regionalno nestabilnost.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli 30. decembra 2025 zaradi drastičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilne spopade, ki so zahtevali najmanj deset smrtnih žrtev. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki, ki so sprva opozarjali na gospodarske težave, so začeli vzklikati politična gesla proti verskemu vodstvu in zahtevali odstop vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar je obenem napovedal oster odziv proti tistim, ki jih je označil za izgrednike. Po njegovih besedah morajo oblasti prisluhniti državljanom, vendar bodo varnostne sile odločno ukrepale proti nasilju in povzročanju neredov. Analitiki medtem opozarjajo, da bi zahodne države, zlasti Združene države Amerike, lahko prehitro interpretirale dogajanje kot neizbežen propad islamske republike, medtem ko se napetosti v regiji stopnjujejo zaradi groženj z mednarodnim posredovanjem.

V Iranu se spopadajo z najobsežnejšimi protivladnimi nemiri po letu 2022, ki so do sobote terjali že najmanj deset življenj. Protesti, ki so se pričeli konec decembra 2025 v teheranskem Velikem bazarju zaradi rekordnega padca vrednosti riala in visoke inflacije, so se razširili v več kot 30 mest po vsej državi. Demonstranti so poleg gospodarskih zahtev začeli vzklikati tudi politična gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju, študenti in trgovci pa zahtevajo konec represije in odstop verskih oblasti. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro opozoril Teheran pred uporabo smrtonosne sile proti mirnim protestnikom in napovedal možnost vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v primeru pokola. Iranske oblasti so se na Trumpove izjave odzvale z obtožbo, da ZDA in Izrael podpihujejo nemire v državi. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce prestolnice pozval, naj s številčno prisotnostjo na ulicah zrušijo režim, medtem ko nekateri nekdanji analitiki CIE svarijo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno posredovale, če bodo teheranske oblasti začele pobijati mirne protestnike. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, kar predstavlja prvo tovrstno eksplicitno grožnjo s strani sedečega predsednika ZDA. Napetosti so se stopnjevale v času, ko se Iran sooča z največjimi notranjimi nemiri v zadnjih letih, ki so jih sprožili gospodarski zlom, visoka inflacija in pomanjkanje osnovnih dobrin. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na dogajanje ukazal odločno zatrtje nemirov in protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po uradnih podatkih je v spopadih z varnostnimi silami, predvsem v zahodnih provincah, umrlo že najmanj deset ljudi. Medtem ko so iranski uradniki opozorili, da bi ameriško vmešavanje destabiliziralo celotno regijo, je Trumpovo stališče naletelo na kritike tudi znotraj njegovega tabora; nekdanji strateg Steve Bannon je predsedniku očital uporabo metodologije, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Situacijo dodatno zaostrujejo nedavni mednarodni dogodki, vključno z ameriškim zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura in junijskimi zračnimi napadi na iranske jedrske objekte. Gospodarski pritisk na Iran se je še povečal po septembrski vrnitvi sankcij Združenih narodov, zaradi česar je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost. Protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih življenjskih stroškov, so se tako sprevrgli v resno grožnjo teokratskemu režimu, ki zdaj bije bitko za ohranitev notranje stabilnosti pod grožnjo tuje intervencije.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei je zatrdil, da se Iran ne bo uklonil pritiskom ZDA in protestnikom ukazal, naj jih varnostne sile "postavijo na svoje mesto", kar nakazuje na zaostritev represije. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z intervencijo, če bo Iran nasilen nad protestniki, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so to označili za vmešavanje v notranje zadeve.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in vse večja gospodarska stiska. Demonstracije, ki so se začele minulo nedeljo s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki opozarjajo na nevzdržno inflacijo, ki je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za kar 72 odstotkov. Nemiri so postali nasilni, saj so varnostne sile po poročilih ubile najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov upravičene, vendar je hkrati opozoril, da država ne bo tolerirala »izgrednikov«. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko del oblasti za podpihovanje nemirov obtožuje tuje akterje, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto, ki je dosegla rekordno nizke vrednosti v primerjavi z dolarjem, so prebivalci začeli množično uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zaščitili svoje prihranke.

Število smrtnih žrtev v tedenskih nemirih v Iranu se je povečalo na najmanj 16, poroča več skupin za človekove pravice. Protesti zaradi naraščajoče inflacije so se razširili po vsej državi in povzročili nasilne spopade. To so največji protesti v zadnjih treh letih, ki prihajajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se stopnjuje mednarodni pritisk.

Benjamin Netanyahu je opozoril Iran pred hudimi posledicami v primeru izraelskega napada in izrazil usklajenost z Donaldom Trumpom glede politike do Irana. Iranski uradniki se bojijo obnovljenega izraelskega napada. Izraelski varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da trenutni protesti v Iranu nimajo dovolj moči, da bi strmoglavili režim, kljub agresivnejši strategiji predsednika Trumpa.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se konec decembra 2025 začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v vsesplošne nasilne nemire, v katerih je do 2. januarja 2026 umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile v več kot 30 mest po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki, med katerimi so poleg trgovcev zdaj tudi študenti, zahtevajo politične spremembe in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Do zaostritve razmer je prišlo zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, ki je presegla 42 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je na dogajanje odgovoril z ostro retoriko in opozoril teheranske oblasti, naj ne izvajajo nasilja nad mirnimi protestniki. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na morebitno posredovanje, če se bo nasilje stopnjevalo. Iranski uradniki so obtožbe zavrnili in Washington ter Izrael obtožili spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in državljane pozval k množični zasedbi ulic v Teheranu, da bi strmoglavili trenutni režim. Iranske varnostne sile so na proteste odgovorile s povečano represijo, zlasti v zahodnih provincah, kjer so poročali o novih smrtnih žrtvah.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.

V Iranu se nadaljujejo krvavi spopadi med varnostnimi silami in protestniki, ki so v soboto terjali najmanj štiri nove žrtve. Po navedbah organizacij za človekove pravice, vključno s skupino Hengaw, so člani revolucionarne garde streljali na demonstrante v mestu Malekšahi na zahodu države. Vsi ubiti so bili kurdskega porekla, v spopadih pa je bilo ranjenih še več deset ljudi. Združeni narodi opozarjajo na vse večjo stopnjo nasilja in zaostrovanje konfrontacije med oblastmi in civilisti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je medtem javno obsodil protestnike in jih označil za kršitelje javnega reda oziroma upornike. Protesti, ki so zajeli državo, ne pojenjajo kljub ostremu odzivu varnostnih organov, ki za zatiranje nemirov uporabljajo strelno orožje, kar vodi v naraščajoče število smrtnih žrtev po vsej državi.

Število smrtnih žrtev nasilja v Iranu med protesti zaradi gospodarskih razmer je naraslo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi, so sporočili aktivisti. Iranski protestniki se soočajo z brutalnim zatiranjem, medtem ko se protesti širijo.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

Število smrtnih žrtev enotedenskih protestov v Iranu je naraslo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj je izjavil, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za še ostrejše ukrepanje proti protestnikom. Med protesti so potekali spopadi med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriški predsednik Donald Trump in iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej sta se zapletla v oster besedni spopad glede protivladnih protestov, ki pretresajo Iran. Medtem ko je Trump protestnikom obljubil podporo in zagrozil z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjega nasilnega zatiranja, je Hamenej poudaril, da iranski režim ne bo popustil pod pritiski Washingtona. Do razhajanj je prišlo tudi znotraj ameriškega konservativnega tabora, kjer so nekateri politiki izrazili pomisleke glede predsednikove ostre retorike do Teherana. Nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu in dejal, da sporočila iz Bele hiše vlivajo upanje tistim, ki si prizadevajo za konec desetletij trajajoče represije. Napetosti so se stopnjevale po poročilih mednarodnih organizacij za človekove pravice o žrtvah med demonstranti, kar je sprožilo diplomatsko ofenzivo Teherana v Združenih narodih. Iransko vodstvo vztraja, da gre za notranje zadeve države, in obtožuje ZDA vmešavanja v suverenost islamske republike.

Protesti v Iranu se nadaljujejo že osmi dan in postajajo vse bolj nasilni. Organizacije za človekove pravice so poročale o 19 smrtnih žrtvah. Protesti se nanašajo tudi na dogodke v drugih regijah sveta.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med množičnimi protesti, ki so jih sprožile vse slabše gospodarske razmere, povzpelo na najmanj deset oseb. Po poročanju lokalnih oblasti in tujih tiskovnih agencij sta bili zadnji žrtvi zabeleženi v soboto, ko so se demonstracije kljub poskusom zatiranja nadaljevale po vsej državi. Nasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, pri čemer so poročali o eksploziji granate v mestu Kom, ki je zahtevala eno življenje. Demonstracije predstavljajo največji val nezadovoljstva v državi po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini v policijskem pridržanju sprožila vsesplošne nemire. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ostro opozoril teheranske oblasti pred nasilnim obračunavanjem z miroljubnimi protestniki in napovedal, da bodo Združene države Amerike v takšnem primeru posredovale. Njegove izjave so v iranskem političnem vrhu sprožile buren odziv, vključno z grožnjami o napadih na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Čeprav obseg trenutnih protestov še ni dosegel ravni iz leta 2022, gospodarska kriza in visoka inflacija še naprej poganjata napetosti med prebivalstvom in islamsko teokracijo.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem odzivu na nemire v državi sporočil, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku, in ukazal odločno zatrtje protestov. Demonstracije, ki so jih sprva sprožili rekordno nizka vrednost iranskega riala, naraščajoča inflacija in visoki življenjski stroški, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi. Protestniki so svoje zahteve razširili in zdaj neposredno pozivajo k padcu režima ter vzklikajo gesla proti diktaturi. Vasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, saj so po poročilih aktivistov za človekove pravice varnostne sile ubile najmanj 15 ljudi, število aretacij pa se strmo povečuje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl protestnike in zagrozil s posredovanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med Teheranom in Washingtonom. Medtem ko nekateri mediji dogajanje še vedno opisujejo predvsem kot gospodarske nemire, poročila s terena kažejo na obsežnejši civilni upor proti političnemu vodstvu države.

Med protesti v Iranu, ki so jih sprožile težke gospodarske razmere, je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, po nekaterih poročilih pa celo 35. Varnostne sile so se spopadle s protestniki tudi na Teheranskem Velikem bazarju. Protesti so se razširili na več kot 250 lokacij. Ujetih je bilo več kot 1200 ljudi. ZDA so ponovno zagrozile z intervencijo.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Demonstracije, ki so se začele med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki izražajo ogorčenje nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami, saj je inflacija dosegla 42,2 odstotka, cene hrane pa so narasle za več kot 70 odstotkov. Zaradi nezaupanja v domačo valuto se prebivalci vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zaščitili svoje prihranke. Po poročanju tujih agencij so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev prebivalstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril pred delovanjem "izgrednikov". Medtem ko oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje akterje, predvsem ZDA in Izrael, se protesti kljub represiji nadaljujejo šesto zaporedno noč. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza stopnjuje v širše politično nezadovoljstvo z versko-političnim vrhom.

V Iranu so se v začetku januarja 2026 stopnjevali množični protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki so prerasli v oster diplomatski spor med Teheranom in Washingtonom. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil vrsto opozoril iranskim oblastem, kar je sprožilo buren odziv uradnega Teherana. Iranski uradniki so na Trgu Palestine v Teheranu postavili nov stenski napis z opozorilom ameriškim vojakom, s čimer so dodatno zaostrili retoriko v regiji. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpova opozorila Iranu sprožila notranjepolitične razprave. Republikanski kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo osredotočenost na Iran in poudaril, da bi se morale ZDA prednostno ukvarjati z domačimi težavami namesto z vmešavanjem v tuje krize. Napetosti so neposredna posledica decembrskih dogodkov, ko je Trump podprl možnost napadov na iranske jedrske objekte, kar je iranski predsednik Masud Pezeškian označil za nesprejemljivo agresijo, na katero bo Iran odgovoril s silo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je javno izrazil solidarnost z ljudmi v Iranu, ki protestirajo proti tamkajšnjim oblastem. Po navedbah njegovega urada Netanjahu meni, da bi ti dogodki lahko predstavljali ključno prelomnico, v kateri bo iransko ljudstvo prevzelo usodo v svoje roke. Med tedensko sejo vlade v Jeruzalemu je premier poudaril, da Izrael podpira prizadevanja Irancev za svobodo, pravičnost in svobodo govora. Izraelsko vodstvo skupaj z Združenimi državami Amerike vzdržuje trdno stališče do iranskega jedrskega programa, hkrati pa Netanjahu s svojimi izjavami stopnjuje retorični pritisk na režim v Teheranu. Izrael se identificira z bojem iranskega ljudstva, kar premier izpostavlja kot del širše strategije nasprotovanja iranskemu vplivu v regiji. Izjave so bile podane v času, ko se več iranskih mest sooča z valom nezadovoljstva, Izrael pa v tem vidi priložnost za notranjo destabilizacijo svojega regionalnega tekmeca.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, a so prerasli v širše politično nezadovoljstvo. V nasilnih spopadih na ulicah je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj deset oseb. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile na univerze in v številna druga mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Glavni razlog za začetni val nezadovoljstva je bil drastičen padec vrednosti iranskega riala ter visoka inflacija, ki je presegla 42 odstotkov. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru ločil med legitimnimi zahtevami državljanov in dejanji tistih, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko je priznal pravico do mirnih protestov, je hkrati napovedal oster odziv varnostnih sil proti povzročiteljem nasilja. Predsednik Masoud Pezeshkian je prav tako potrdil, da so nekatere zahteve protestnikov upravičene, vendar so se na ulicah kljub temu stopnjevali spopadi, v katerih so varnostne sile uporabile solzivec in ponekod tudi pravo strelivo. Analitiki opozarjajo, da bi lahko tuja podpora protestom dodatno zaostrila razmere v regiji.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti "izgredniki postavljeni na svoje mesto". To so bili prvi javni komentarji 86-letnega voditelja, odkar so državo zajeli nemiri, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom in visoko inflacijo. Hamenejeva izjava po mnenju analitikov pomeni neformalno zeleno luč varnostnim silam za agresivnejše zatiranje demonstracij, ki so v zadnjem tednu resno pretresle stabilnost islamske republike. Nasilje med spopadi protestnikov in režimskih sil se stopnjuje, po zadnjih podatkih pa je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Val nezadovoljstva se je iz Teherana razširil tudi v druge province, pri čemer protestniki zahtevajo odgovornost oblasti za gospodarsko stagnacijo. Režim v Teheranu ob tem zavrača zunanjo kritiko in dogodke označuje za delovanje sovražnih elementov, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji.

Donald Trump je izdal novo opozorilo Iranu glede vladnih ukrepov proti protestnikom, ki v državi potekajo že več kot teden dni. Iranski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli, saj se bojijo, da bi Washington lahko ciljal na Iran zaradi notranjih nemirov.

V Iranu so se nadaljevali množični protesti zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer je število smrtnih žrtev po navedbah aktivistov za človekove pravice naraslo na najmanj petnajst. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v soboto prvič odzval na nemire in v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku. Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom, če bo Teheran uporabil nasilje. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorili o morebitnih napadih na ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Gre za najobsežnejše proteste v državi po letu 2022, sprožil pa jih je strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda, kar je na ulice pognalo tako študente kot trgovce.

Iranske oblasti so v luči razširjenih protivladnih protestov, ki so zajeli državo, drastično omejile dostop do svetovnega spleta. Po podatkih neodvisnih opazovalcev se je spletni promet v državi zmanjšal za približno 35 odstotkov, kar naj bi bil nameren ukrep Teherana za preprečevanje koordinacije med protestniki in omejevanje širjenja informacij o dogajanju na terenu. Poleg tehničnih omejitev so varnostne sile izvedle tudi številne aretacije udeležencev shodov. Prekinitev komunikacijskih poti močno otežuje delo novinarjem in aktivistom, ki skušajo poročati o razmerah v državi. Državni organi so ukrepe utemeljili z zagotavljanjem nacionalne varnosti, medtem ko mednarodna skupnost opozarja na kršitve človekovih pravic in svobode govora. Protesti, ki so se začeli kot odziv na nezadovoljstvo z režimom, se kljub represivnim ukrepom in okrepljeni prisotnosti policije na ulicah Teherana in drugih večjih mest nadaljujejo.