Trump zaostril retoriko proti Iranu sredi protivladnih protestov

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem odzivu ponovno izrazil javno podporo protivladnim protestom v Iranu. Njegove izjave so v Teheranu interpretirali kot neposredno spodbujanje nemirov in vmešavanje v notranje zadeve države, iranski uradniki pa so se na njegove besede odzvali z opozorili o nesprejemljivosti takšne retorike. Trumpovo stališče stopnjuje napetosti med državama, saj ameriški predsednik ne le podpira protestniška gibanja, temveč s svojimi objavami na družbenih omrežjih namiguje na možnost aktivnejše vloge ZDA pri zaščiti udeležencev protestov. Iranski politični vrh, vključno z nekdanjimi ministri in diplomati, je te napovedi označil za poskus spodbujanja državljanske vojne, kar še dodatno zaostruje že tako krhke diplomatske odnose med Washingtonom in Teheranom.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social javno podprl protestnike v Iranu in jih pozval k nadaljevanju demonstracij ter prevzemu državnih institucij. V svojem zapisu je iranske državljane označil za patriote in jim svetoval, naj beležijo imena tistih, ki nad njimi izvajajo nasilje, saj bodo za svoja dejanja odgovarjali. Trump je obenem napovedal prekinitev vseh srečanj z iranskimi uradniki, dokler se nasilno zatiranje protestov ne konča. Njegova izjava "Pomoč je na poti" je v mednarodni javnosti sprožila ugibanja o morebitnih prihodnjih korakih ameriške administracije oziroma stopnjevanju pritiska na teheranski režim. Trumpov poziv prihaja v času, ko nevladne organizacije za človekove pravice poročajo o naraščajočem številu smrtnih žrtev med demonstranti. Po zadnjih podatkih naj bi bilo v zadnjih dveh tednih ubitih že najmanj 500 ljudi, kar stopnjuje napetosti med Zahodom in islamsko republiko. Odzivi na Trumpove besede so mešani, saj nekateri analitiki v njih vidijo neposredno spodbujanje k destabilizaciji Irana, drugi pa nujno moralno podporo civilnemu prebivalstvu, ki se bori za osnovne pravice. Vprašanje ostaja, ali bodo te besede vodile do konkretnih diplomatskih ali vojaških ukrepov, ali pa gre zgolj za retorično podporo v okviru kampanje za ponovno izvolitev pod sloganom MIGA (Make Iran Great Again).

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.