Svetovni gospodarski forum v Davosu v znamenju pretresov v mednarodnem redu

Ameriški tehnološki velikan Meta, pod okriljem katerega delujeta družbeni omrežji Facebook in Instagram, je Dino Powell McCormick imenoval za svojo novo predsednico in podpredsednico. Powell McCormick, ki je bila v preteklosti svetovalka v administraciji Donalda Trumpa in dolgoletna uslužbenka v finančnem sektorju, bo v novi vlogi zadolžena za vodenje celovite strategije podjetja in izvajanje večmilijardnih naložb. Njen prihod v vodstvo podjetja sledi kratkemu obdobju v upravnem odboru Mete, ki ga je zapustila decembra lansko leto. Generalni direktor družbe Mark Zuckerberg je ob imenovanju poudaril, da so njene bogate izkušnje v svetovnih financah in razvejana mreža poznanstev po svetu ključne za naslednjo fazo rasti podjetja, predvsem na področju umetne inteligence. Powell McCormick je pred tem zasedala visoke položaje v investicijski banki Goldman Sachs ter v banki BDT & MSD Partners, v politični sferi pa je služila kot namestnica svetovalca za nacionalno varnost v Trumpovem prvem mandatu ter delovala v administraciji Georgea W. Busha. Imenovanje je sprožilo mešane odzive v javnosti in na družbenih omrežjih. Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump odločitev javno pozdravil in jo označil za odlično izbiro, so kritiki na spletu izpostavili morebitne konflikte interesov. Ti se nanašajo predvsem na dejstvo, da je njen soprog Dave McCormick aktualni ameriški senator iz Pensilvanije, ki seduje v pomembnih senatnih odborih za finance in zunanje odnose, kar po mnenju nekaterih uporabnikov spominja na politično klientelizem oziroma t.i. »močvirje«.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je napovedala uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz iz držav, ki nadaljujejo trgovanje z Iranom. Ukrep, ki neposredno zadeva velike gospodarske sile, kot je Kitajska, je del širše strategije pritiska na teheranški režim sredi stopnjevanja protestov v Iranu. Strokovnjaki ob tem ocenjujejo, da svetovno gospodarstvo po letih trgovinskih nihanj kaže odpornost, saj so se dobavne verige razpršile, številne države, kot sta Indija in Brazilija, pa kljub visokim carinskim stopnjam izkoriščajo strateške izjeme za ključne dobrine. Vzporedno s tem se Združene države Amerike s Tajvanom dogovarjajo o sklenitvi obsežnega trgovinskega pakta, ki predvideva znižanje carin na tajvanske izdelke z 20 na 15 odstotkov. V zameno bo podjetje Taiwan Semiconductor Manufacturing Co (TSMC) znatno povečalo svojo prisotnost v Arizoni, kjer načrtuje gradnjo petih novih tovarn za proizvodnjo polprevodnikov. Skupna vrednost dodatnih naložb naj bi presegla 100 milijard ameriških dolarjev, kar bi podvojilo proizvodne zmogljivosti podjetja v ZDA do leta 2030. Kljub optimizmu administracije nekatera podjetja že čutijo negativne posledice protekcionistične politike. Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen je poročal o upadu prodaje na ameriškem trgu v preteklem letu, kar pripisujejo prav Trumpovim carinskim ukrepom in zahtevnim tržnim razmeram. Medtem ko se cene nafte dvigujejo na dvomesečni vrh, ostaja vprašanje, kako bo na ameriško gospodarsko stabilnost vplival morebiten pravni izziv carin pred vrhovnim sodiščem.

Trumpova administracija je zasegla dva tankerja, ki sta prevažala venezuelsko nafto, in napovedala načrte za selektivno rahljanje sankcij. Analitiki so opozorili na mešana sporočila republikancev glede Trumpovega napada na Venezuelo in odstavitve Nicolása Madura. Predsednik Petro je obsodil kršitev latinskoameriške suverenosti in jo primerjal z nacističnim bombardiranjem Guernice.