Evropa zaradi prekinitve energetskih vezi z Rusijo postala močno odvisna od Združenih držav Amerike

Evropska unija je začela pripravljati povračilne carine proti Združenim državam Amerike v višini 93 milijard evrov, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z uvedbo carin na evropski izvoz. Napetosti so se zaostrile zaradi vprašanja Grenlandije, saj je Trump napovedal sankcije proti osmim evropskim državam, ki nameravajo na otok napotiti svoje vojaške sile. Bruselj je zaradi resnosti situacije nujno sklical veleposlanike vseh 27 držav članic, da bi uskladili skupen odziv na ameriške pritiske. Evropski diplomati opisujejo ameriške metode kot nesprejemljive in poudarjajo, da so pripravljeni na odločno ukrepanje, če Washington ne bo stopil korak nazaj. Razpravlja se o omejevanju dostopa ameriških podjetij do evropskega trga, kar bi lahko sprožilo obsežno trgovinsko vojno. Kljub ostrim tonom si večina držav članic še vedno prizadeva za diplomatsko rešitev sporov pred uradno uveljavitvijo povračilnih ukrepov, ki so načrtovani za 1. februar. Razmere ne puščajo veliko prostora za kompromise, saj evropski uradniki poudarjajo, da Grenlandije ne morejo predati ZDA. Stopnjevanje napetosti bi lahko neposredno vplivalo tudi na nadaljnjo podporo Ukrajini, saj bi trgovinska vojna med ključnimi zavezniki oslabila enotnost Zahoda. Evropski vrh upa, da bo grožnja s povračilnimi ukrepi spodbudila ameriški kongres k pritisku na Trumpovo administracijo za umiritev retorike.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da razporeditev večnacionalnih sil v okviru varnostnih jamstev za Ukrajino ni mogoča brez predhodnega uradnega soglasja Ruske federacije. Po Merčevih besedah mora proces reševanja konflikta potekati po stopnjah, pri čemer je prvi nujni korak dosega trajnega premirja. Kancler je poudarilo, da bi o morebitnem sodelovanju nemške vojske v takšni misiji morala odločati nemška vlada, končno potrditev pa bi moral podati zvezni parlament. Izjave kanclerja Merza prihajajo v času intenzivnih razprav o zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji po morebitnem končanju spopadov. Merz je izpostavil, da bi bila namestitev zahodnih vojaških enot neposredno v Ukrajini brez privolitve Moskve logistično in politično neizvedljiva, saj bi to lahko vodilo v neposredno zaostritev odnosov z jedrsko velesilo. S tem je kancler postavil jasne meje nemškemu vojaškemu angažmaju v prihodnjih mirovnih operacijah. Nemčija pod vodstvom Merza tako zavzema previdno diplomatsko držo, ki poudarja pomen vključevanja vseh strani v pogajalski proces. Čeprav Berlin ostaja zavezan podpori Ukrajine, kanclerjeve besede nakazujejo, da bo vsako prihodnje varnostno jamstvo, ki bi vključevalo prisotnost tujih vojakov, zahtevalo širok mednarodni konsenz, vključno z aktivnim sodelovanjem Rusije pri določanju pogojev miru.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je v Berlinu sodelovala na seji odbora za evropske zadeve v Bundestagu, kjer je razpravljala o evropski poti Srbije in njenih odnosih z Rusijo. Poudarila je, da so odnosi Srbije z Rusijo pomembnejša tema kot protesti v Srbiji. Raša Nedeljkov iz organizacije CRTA je izrazil presenečenje nad informiranostjo nemških poslancev o stanju v Srbiji. Brnabićeva je dejala, da je poskušala članom Bundestaga pojasniti dogajanje v Srbiji.