Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je uvedla nove, 25-odstotne carine na države, ki trgovinsko sodelujejo z Iranom, s čimer Washington stopnjuje gospodarski pritisk na Teheran. Odločitev sovpada s poročili o naraščajočem številu žrtev in aretacij med protivladnimi protestniki v Iranu, kjer aktivisti opozarjajo na silovito zatiranje civilnega prebivalstva s strani državnih organov. Ukrep je namenjen nadaljnji osamitvi iranskega režima in omejevanju njegovih finančnih virov.
Združene države Amerike so s to potezo neposredno ciljale na tuje entitete, ki kljub sankcijam ohranjajo gospodarske stike z islamsko republiko. Washington s tem pošilja jasno sporočilo mednarodni skupnosti, da bo sodelovanje z Iranom prineslo resne finančne posledice za trgovinske partnerice. Medtem ko se v Iranu število ubitih protestnikov povečuje, ameriška politika uporablja zunanjetrgovinske vzvode kot orodje za uveljavljanje zunanjepolitičnih ciljev in odziv na kršitve človekovih pravic.
Analitiki ocenjujejo, da bodo carine najbolj prizadele države v razvoju in nekatere evropske zaveznice, ki so si prizadevale za ohranitev jedrskega sporazuma. Napetosti med Washingtonom in Teheranom se s tem dodatno zaostrujejo, kar povečuje tveganje za destabilizacijo celotne regije Bližnjega vzhoda. Svetovna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi lahko stopnjevanje sankcij privedlo do povračilnih ukrepov Irana na strateških pomorskih poteh.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
