V Danski in na Grenlandiji potekali množični protesti proti ameriškim načrtom za prevzem otoka

V več danskih mestih in na Grenlandiji se je zbralo na tisoče protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad to strateško pomembno arktično otoko. Demonstranti so z napisi, kot sta »Roke stran« in »Naj Amerika odide«, opozorili na nesprejemljivost ameriških teženj po suverenosti nad avtonomnim danskim ozemljem. Protesti so odziv na stopnjevanje diplomatskih napetosti, v katere so se vključili tudi ameriški kongresniki. Napetosti na Arktiki so se povečale po Trumpovih izjavah o nujnosti ameriškega nadzora nad otokom zaradi domnevnih groženj nacionalni varnosti, ki naj bi jih predstavljala Rusija in Kitajska. Na Grenlandiji so opazili povečano prisotnost vojaških enot, vključno s pripadniki nemškega Bundeswehra, kar kaže na resnost razmer v regiji. Odnosi med Washingtonom in Københavnom so se močno poslabšali, saj Danska vztraja pri teritorialni celovitosti kraljestva. Dogajanje spremljajo tudi incidenti v Združenih državah Amerike, kjer se predsednik Trump sooča z lastnimi protestniki. Med obiskom tovarne v Michiganu se je predsednik neprimerno odzval na obtožbe protestnika, kar še dodatno zaostruje politično ozračje tako na domačih tleh kot v mednarodni javnosti, ki z zaskrbljenostjo opazuje ameriško zunanjo politiko do arktičnega območja.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo trgovinskih carin za več držav članic Evropske unije. Ukrep je neposredno povezan z ameriškimi prizadevanji za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je Trump poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do sklenitve dogovora o »popolni in absolutni prodaji« otoka Združenim državam Amerike. Tarče carinskih omejitev so predvsem države Severne Evrope in tiste članice EU, ki so v Grenlandijo napotile svoje vojaške sile ali izrazile podporo njeni avtonomiji. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je na napovedi odzval z ultimatovom in napovedal usklajen evropski odgovor, če Washington do 1. februarja ne prekliče svoje odločitve. Macron je v objavi na platformi X poudaril, da se osem evropskih držav sooča z neposredno grožnjo, kar zahteva enotno držo celotne Unije proti ameriškemu gospodarskemu pritisku. Stopnjevanje napetosti med zaveznicami kaže na resno zaostritev trgovinskih odnosov, ki presegajo zgolj vprašanje ozemeljske celovitosti. Spor glede Grenlandije se je razširil v širšo trgovinsko vojno, saj Washington uporablja carine kot vzvod za dosego geopolitičnih ciljev. Medtem ko ZDA vztrajajo pri svojih zahtevah po strateškem otoku, evropske prestolnice zavračajo kakršno koli pogojevanje trgovine z ozemeljskimi vprašanji. Napovedani ukrepi naj bi začeli veljati v začetku februarja, kar pušča le malo časa za diplomatsko rešitev spora med Washingtonom in Brusljem.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin na blago iz osmih evropskih držav, ki naj bi začele veljati 1. februarja 2026. Ukrep neposredno zadeva Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Finsko. Trump je svojo odločitev utemeljil z nasprotovanjem omenjenih držav ameriškim prizadevanjem za prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je označil za vprašanje nacionalne varnosti in preživetja planeta. Napovedane carine se bodo po predsednikovih besedah 1. junija 2026 zvišale na 25 odstotkov, v veljavi pa bodo ostale vse do sklenitve dogovora o "popolnem in celostnem nakupu" Grenlandije s strani Združenih držav Amerike. Trump trdi, da so ZDA skozi zgodovino subvencionirale te države brez ustreznega nadomestila, zdaj pa naj bi Grenlandija postala ključni del ameriškega protiraketnega ščita, t. i. Zlate kupole. Evropske prestolnice so se na napoved odzvale z zaskrbljenostjo in pripravo povračilnih ukrepov. Nemška vlada je že začela posvetovanja z evropskimi partnerji za oblikovanje skupnega odgovora na Washingtonove trgovinske pritiske. Medtem so v grenlandski prestolnici Nuuk potekali množični protesti pod geslom "Grenlandija ni naprodaj", kjer so prebivalci poudarili svojo pravico do samoodločbe in zavrnili možnost ameriške okupacije.