Rusija je izvedla obsežen zračni napad na Ukrajino s 619 droni in raketami, pri čemer je ukrajinska zračna obramba prestregla 583 groženj. Predsednik Zelenski je pozval k močnemu mednarodnemu odzivu za okrepitev obrambe Ukrajine. Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da morajo evropska varnostna jamstva za povojno Ukrajino vključevati pripravljenost na boj proti Rusiji.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Ruska zračna sila je izvedla več napadov na ukrajinska mesta. Medtem je Rusija omilila svoje ozemeljske zahteve v Ukrajini, kar kaže na morebitno spremembo strategije ali ciljev v konfliktu.
Ukrajina je razširila svojo kampanjo proti ruski "senčni floti" in napadla vsaj dva sankcionirana tankerja izven ruskih voda s pomočjo pomorskih dronov Sea Baby. Tarči sta bila tankerja Kairos in Virat. Hkrati je Rusija zavrnila nov predlog ukrajinskega predsednika Zelenskega o "energetskem premirju", ki bi ustavilo napade na energetsko infrastrukturo. Kremelj želi dolgoročni mir, ne le začasne prekinitve ognja. Ukrajina se sooča z najhujšo energetsko krizo doslej, z obsežnimi izpadi električne energije.
Rusija je izvedla obsežen zračni napad z droni in raketami na Ukrajino, ki je povzročil smrt najmanj treh ljudi, med njimi štiriletnega otroka, in izpade električne energije v več regijah, vključno s Kijevom. Ukrajinska vojska je sporočila, da je Rusija izstrelila več kot 600 dronov in skoraj 40 raket, večino so jih prestregli. Poljska je zaradi napadov na zahodno Ukrajino preventivno dvignila svoja bojna letala.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Ukrajina izvedla obsežen napad z 91 droni, katerih tarča je bila rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Moskva je napovedala oster odziv in revizijo svojega stališča do morebitnih mirovnih pogajanj, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu na rezidenco zavrnil kot izmišljotine. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, ko ameriški predsednik Donald Trump stopnjuje pritisk na obe strani za končanje spopadov.
Ruske oblasti trdijo, da so bili napadi neposreden poskus ogrožanja državnega vrha, kar bi lahko korenito spremenilo pogoje, pod katerimi je Kremelj pripravljen sesti za pogajalsko mizo. Incident dodatno zapleta diplomatska prizadevanja mednarodne skupnosti, saj Rusija napoveduje povračilne ukrepe. Ukrajinska stran medtem vztraja pri potrebi po nadaljnji vojaški pomoči Zahoda, brez katere po besedah Zelenskega zmaga nad ruskimi silami ni mogoča.
Številna ruska letališča so bila prisiljena omejiti svoje delovanje zaradi ukrajinskih napadov z droni. Rusija poroča, da je sestrelila več deset ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi. Ukrajina pa poroča, da so ruske rakete, droni in bombe ubili najmanj dva civilista. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo na zasedanju ZN pozval k večji podpori.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je pridobilo in dekodiralo podatke iz ukrajinskega brezpilotnega letala, ki je bilo po navedbah Moskve sestreljeno v začetku tega tedna. Ruski uradniki trdijo, da zbrani dokazi potrjujejo, da je bil cilj drona ena od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je ob tem napovedala, da bo vse pridobljene podatke in dokaze predala Združenim državam Amerike, s čimer želi podkrepiti svoje trditve o ukrajinski agresiji na rusko vodstvo.
Incident se dogaja v času zaostrenih napetosti in predvidenih diplomatskih stikov med Washingtonom in Moskvo glede prihodnosti ukrajinskega konflikta. Kijev uradnih obtožb o načrtovanem napadu na predsedniško palačo še ni komentiral, vendar Rusija vztraja pri interpretaciji, da gre za teroristično dejanje, ki ga je usmerjala Ukrajina. Informacije o dekodiranem arhivu naj bi služile kot ključni argument Rusije v prihodnjih mednarodnih pogovorih o varnostnih jamstvih.
Dogajanje v Ukrajini in odzivi evropskih držav lahko posredno vplivajo na varnostno situacijo v Evropi, vključno s Slovenijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.