Iranski državni mediji predvajali skoraj sto prisilnih priznanj protestnikov

V Iranu so se po navedbah mednarodnih organizacij in poročilih s terena razširili najsmrtonosnejši protivladni protesti v zadnjih letih, ki so prerasli v silovito zatiranje s strani režima ajatole Hameneja. Iranske oblasti so priznale najmanj 2000 smrtnih žrtev, medtem ko borci za človekove pravice opozarjajo, da je dejansko število ubitih precej višje. Napetosti so dosegle vrhunec po izdaji prve smrtne obsodbe proti 26-letnemu protestniku, ki naj bi bila izrečena brez ustreznega sodnega postopka ali pravnega zastopstva. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z mešanimi signali, pri čemer so Združene države Amerike javno podprle protestnike, Rusija pa je opozorila pred tujim vmešavanjem v notranje zadeve Teherana. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je posvaril iranski režim pred nadaljnjim nasiljem, čeprav je kasneje ublažil retoriko glede neposrednih vojaških groženj. Iranske oblasti so medtem zanikale informacije o nekaterih specifičnih smrtnih obsodbah, denimo v primeru Erfana Soltanija. Situacija ostaja nestabilna, saj se Iran spreminja v osrednje geopolitično krizno žarišče. Čeprav se pojavljajo poročila o delnem umirjanju uličnih spopadov, ostaja nevarnost nenadnih vojaških zaostritev visoka. Teheran se spopada z močnim notranjim pritiskom zaradi gospodarske krize in kršitev človekovih pravic, kar spodkopava stabilnost teokratske ureditve.

Vrh iranskega pravosodja je napovedal izvedbo hitrih sodnih postopkov in usmrtitev za posameznike, ki so bili pridržani med obsežnimi protirežimskimi protesti po vsej državi. Odločitev prihaja v času, ko število žrtev nasilnega zatiranja demonstracij po poročilih mednarodnih opazovalcev in nevladnih organizacij presega 2500 ljudi. Iranske oblasti so proti protestnikom uporabile pravo strelivo, kar je sprožilo val mednarodnih obsodb, vključno z opozorili iz Združenih držav Amerike. Protesti, ki so se začeli konec decembra 2025 zaradi hude gospodarske krize in padca vrednosti nacionalne valute, so se hitro prelevili v širši upor proti teokratskemu režimu in dolgoletni represiji. Organizacija ADL (Anti-Defamation League) je prek svoje delovne skupine za manjšine na Bližnjem vzhodu pozvala mednarodno skupnost k odločnemu ukrepanju in pritisku na islamsko republiko, da zaščiti temeljne človekove pravice svojih državljanov. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti večkrat posvaril pred nadaljnjim pobijanjem mirnih protestnikov in nakazal možnost vojaškega posredovanja ZDA. Kljub tem grožnjam iranski pravosodni vrh vztraja pri strogi obravnavi zaprtih demonstrantov, kar stopnjuje napetosti med Teheranom in Washingtonom ter povečuje tveganje za dodatno zaostrovanje regionalnega konflikta.

Iranske oblasti so po poročanju tujih medijev in nevladnih organizacij napovedale izvedbo usmrtitev protestnikov, ki so bili pridržani med nedavnimi množičnimi demonstracijami. V središču mednarodne pozornosti se je znašel 26-letni Erfan Soltani, uslužbenec v trgovini z oblačili iz mesta Karadž, ki naj bi bil po prvotnih informacijah prvi usmrčeni udeleženec zadnjega vala protestov. Čeprav so iranski državni mediji kasneje navedbe o smrtni obsodbi zanikali, usoda Soltanija ostaja nejasna, njegova družina pa v negotovosti čaka na uradne informacije o njegovem stanju. Dogajanje je sprožilo oster mednarodni odziv, vključno z neposrednim pozivom novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je Iran posvaril pred usmrtitvijo Soltanija. Iranska stran se je na grožnje odzvala z napovedjo pospešenih sodnih postopkov za več tisoč pridržanih demonstrantov. Po ocenah organizacij za človekove pravice je bilo v zadnjem obdobju pridržanih približno 18.000 ljudi, sodni procesi pa potekajo v izredno kratkih časovnih okvirih, kar sproža resne pomisleke o pravičnosti sojenja. Razmere v Iranu ostajajo napete, saj teokratski režim z uporabo najstrožjih kazni poskuša zadušiti protivladno gibanje, ki se je razširilo po vsej državi. Medtem ko družina Erfana Soltanija prosi za mednarodno pomoč pri reševanju njegovega življenja, nevladna organizacija Iran Human Rights opozarja na sistemsko kršenje človekovih pravic in uporabo smrtne kazni kot orodja za ustrahovanje prebivalstva.