Sergej Lavrov označil pozive k prekinitvi ognja za taktiko pridobivanja časa

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba se je po daljšem obdobju brez stikov sestal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je opisal kot pomembno razbremenitev in ponovno vzpostavitev dialoga. Kuleba je v intervjuju poudaril, da je pomanjkanje komunikacije s predsednikom v zadnjem letu in pol ocenjeval kot napačno, srečanje pa naj bi omogočila nedavna razrešitev Andrija Jermaka s položaja vodje predsednikovega urada, s katerim je imel nekdanji minister zapletene odnose. Kuleba je ob tem dodal, da s predsednikom nista govorila o konkretnih novih funkcijah, temveč sta se dogovorila, da bo Zelenski razmislil o prihodnjih oblikah njunega sodelovanja. Poleg notranjepolitičnih vprašanj je Kuleba podal ostro oceno o geopolitični prihodnosti Ukrajine in odnosih z Evropsko unijo. Po njegovih besedah se mora država v prihodnjih desetletjih odločiti za jasno smer, saj meni, da bo Ukrajina bodisi postala članica Evropske unije bodisi bo ponovno postala del ruskega sveta. Čeprav je EU Kijevu za obdobje 2026–2027 odobrila 90 milijard evrov finančne pomoči, je Kuleba dejanje označil za kontroverzno, češ da si je unija s tem „streljala v koleno“, s čimer je aludiral na nestabilnost in notranje pritiske znotraj evropske povezave. Srečanje prihaja v času, ko se Ukrajina sooča s težkimi gospodarskimi razmerami in pritiski na mednarodni ravni glede nadaljnje podpore in pogojev za morebitna pogajanja. Kuleba je izrazil upanje, da bo obnovljeni dialog prispeval k večji enotnosti in moči ukrajinske ekipe v tem kritičnem obdobju, ko se v državi kopičijo vprašanja o avtoritarnosti vodenja in zunanjepolitični strategiji države.

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je izjavila, da načrti Zahoda za nadaljnjo militarizacijo Ukrajine niso povezani z mirno rešitvijo konflikta. Po navedbah ruskega ministrstva so tovrstne namere usmerjene v stopnjevanje in širitev spopadov, kar naj bi onemogočilo prizadevanja za diplomacijo. Rusija je v uradnem odzivu poudarila, da bi morebitna namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini pomenila neposredno intervencijo. Zaharova je dodala, da Zahod s svojo politiko zgolj podaljšuje krizo in povečuje tveganje za širši spopad v regiji. Moskva takšne poteze interpretira kot namerno dejanje, ki vodi k dodatni eskalaciji napetosti. Izjave prihajajo v času, ko Rusija pozorno spremlja razprave v zahodnih prestolnicah o prihodnji vojaški pomoči Kijevu. Moskva vztraja, da bo vsakršna povečana prisotnost zahodnih sil ali orožja le še bolj destabilizirala razmere na terenu in povečala neposredno grožnjo ruski nacionalni varnosti.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je 14. januarja v Moskvi ostro kritiziral zunanjo in gospodarsko politiko Združenih držav Amerike, ki naj bi po njegovih besedah povzročila propad modela globalizacije. Lavrov je poudaril, da Washington z uvajanjem visokih carin in kršenjem načel prostega trga, ki jih je nekoč sam promoviral, dokazuje svojo nezanesljivost kot mednarodni partner. Po mnenju vodje ruske diplomacije so ameriški ukrepi privedli do fragmentacije svetovnega gospodarstva, kjer namesto poštene konkurence prevladujejo pritiski in sankcije. Minister se je v svojem nagovoru posebej obregnil ob ameriško vmešavanje v notranje zadeve Venezuele, kar je označil za kršitev mednarodnega prava in spodkopavanje sistema mednarodnih odnosov. Komentiral je tudi pobude nekaterih ameriških politikov, med njimi senatorja Lindseyja Grahama, o uvedbi ekstremnih, celo 500-odstotnih carin za države, ki trgovalno sodelujejo z Rusijo. Lavrov je te grožnje označil za neracionalne in napovedal, da bo Rusija kljub pritiskom še naprej krepila gospodarske vezi z Iranom in drugimi strateškimi partnerji. Ruska stran ocenjuje, da se je obdobje t. i. naivne globalizacije končalo, kar potrjujejo tudi izjave nekaterih evropskih voditeljev o vzponu gospodarskega nacionalizma. Lavrov je izpostavil, da ZDA zdaj delujejo v nasprotju z lastnimi preteklimi apeli k nedotakljivosti zasebne lastnine in svobodni trgovini, kar po njegovem mnenju sistemsko uničuje strukturo Združenih narodov in globalno stabilnost.