V Venezueli izbruhnili protesti po zajetju Nicolása Madura s strani sil ZDA

Po zajetju predsednika Nicolása Madura s strani ameriške vojske so se Venezuelci začeli spraševati, kdo dejansko vodi državo. Ameriški predsednik Trump je dejal, da je stopil v stik z Madurjevim namestnikom. Dogodek, ki je prikazan kot normalizacija škandaloznega, je sledil večmesečnim pripravam.

Ameriška vojska je v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura, s čimer se je končal večmesečni napeti spor med Washingtonom in socialističnim režimom. Operacija, ki jo nekateri analitiki opisujejo kot bliskovito vojaško posredovanje, je vključevala zračne napade na prestolnico in druge ključne lokacije. Poleg predsednika je bila po dostopnih informacijah pridržana tudi njegova soproga Cilia Flores. Po aretaciji so v Caracasu in drugih mestih izbruhnili množični protesti Madurovih privržencev, ki zahtevajo njegovo izpustitev in obsojajo tujo agresijo. ZDA so operacijo utemeljile s kampanjo proti trgovini z drogami in terorizmu, medtem ko je dogodek sprožil val ogorčenja tudi med delom ameriške javnosti in v mednarodnih krogih. V Venezueli trenutno vlada visoka stopnja negotovosti, saj prebivalci v strahu pred nadaljnjim nasiljem praznijo police trgovin, država pa se sooča s političnim vakuumom. Medtem ko nasprotniki Madura v tujini praznujejo njegov padec, kritiki opozarjajo na nezakonitost ameriškega posredovanja in morebitne dolgoročne posledice za stabilnost celotne latinskoameriške regije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila zajeta v obsežni vojaški operaciji posebnih enot Združenih držav Amerike. Po poročilih so ameriške sile izvedle zračne napade na Caracas in druge ključne lokacije, predsedniški par pa so s seboj odpeljali na vojaško ladjo, od koder bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi kriminalnih dejavnosti. Dogodek je sprožil takojšen val odzivov po vsem svetu, vključno z množičnimi protesti in proslavljanjem. V Caracasu so se podporniki vlade zbrali v bližini predsedniške palače Miraflores, da bi zahtevali izpustitev Madura, medtem ko je venezuelska vlada dejanje označila za ugrabitev in agresijo. Nasprotno pa so venezuelski izgnanci v mestih, kot sta Miami in Buenos Aires, proslavljali padec Madurovega režima. Protestni shodi so se razširili tudi v številna ameriška mesta, vključno s Portlandom, Indianapolisom, New Yorkom in Philadelphio, kjer so demonstranti opozarjali na domnevno nezakonitost vojaškega posredovanja. Mednarodni odzivi so mešani; medtem ko so v Parizu in Torontu obsodili ameriško agresijo, so nekateri akademiki v Novi Zelandiji pozvali k odločnejšemu diplomatskemu odzivu na invazijo.