Združene države Amerike z vojaškimi napadi v Venezueli zajele Nicolása Madura
Objavljeno: 4. 1. 2026 2:41
3. jan 14:30
Po ameriškem zajetju Nicolása Madura so po vsem svetu izbruhnili protesti. V več kot 100 mestih po Združenih državah Amerike so napovedani protivojni protesti. V Caracasu so se zbrali podporniki vlade in predsednika Madura.
Združene države Amerike so izvedle obsežne vojaške napade na Venezuelo, v katerih so zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Operacija je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in uničenje strateških vojaških ter komunikacijskih objektov. Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so po zajetju prepeljali v New York, kjer se bosta na podlagi obtožnice ameriškega ministrstva za pravosodje zagovarjala zaradi obtožb narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja.
Zajetje je sprožilo val množičnih protestov v Caracasu, kjer privrženci levega voditelja zahtevajo njegovo takojšnjo izpustitev. Nemiri so se razširili tudi v tujino, saj so o protestih poročali iz ameriškega mesta Portland. Medtem ko so nekateri nasprotniki režima in venezuelski izseljenci novico sprejeli z navdušenjem, je Evropska unija prek visoke predstavnice za zunanjo politiko Kaje Kallas pozvala k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava. Kallasova je ob tem poudarila, da EU Madura ne priznava kot legitimnega voditelja, vendar se zavzema za mirno politično tranzicijo.
Kontekst in ozadje
3. jan. 2026
ZDA izvedle operacijo zajetja Madura v Caracasu
Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji vdrle v Venezuelo in zajele predsednika Madura ter njegovo ženo. Akcija je sledila večmesečnim napetostim in je povzročila takojšnje nerede na ulicah prestolnice.
Predsednik Maduro je zavrnil kakršen koli mir, ki bi pomenil podreditev ZDA, in poudaril, da moč države temelji na oboroženem ljudstvu. Istočasno so se pojavila ugibanja, da Rusija umika svoje osebje iz države.
Vojaška mobilizacija in grožnje s sestrelitvijo letal
Venezuela je razglasila najvišjo stopnjo pripravljenosti in mobilizirala milijone pripadnikov milic zaradi prisotnosti ameriških vojaških ladij v Karibih. Trumpova administracija je takrat zagrozila s sestrelitvijo venezuelskih lovcev.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli ima posreden, a pomemben vpliv na Slovenijo kot članico EU in NATO. Zaostrovanje razmer v Latinski Ameriki vpliva na stabilnost svetovnih trgov z energenti, kar se neposredno odraža na cenah nafte v Sloveniji. Prav tako slovenska zunanja politika sledi skupnim stališčem EU glede legitimnosti venezuelskega vodstva.
Po ameriškem zračnem napadu na Venezuelo in zajetju Nicolása Madura so v ZDA in tujini izbruhnili protesti in praznovanja. V Philadelphii so venezuelski izseljenci izražali mešana čustva, medtem ko so venezuelske skupnosti v Miamiju in Buenos Airesu proslavljale padec Madura. V Denverju se je nekaj ur po napadu zbralo na stotine protestnikov pred državnim kapitolom v Koloradu, da bi obsodili dejanje Trumpove administracije.
Medtem ko so številne države obsodile ameriško odstranitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura, so protestniki pred ameriškim veleposlaništvom v Ottawi pozvali zvezno vlado k ukrepanju. V San Diegu so se zbrali protestniki, ki so nasprotovali ameriški vojaški akciji v Venezueli in pozivali k miru.
V Caracasu so potekali množični protesti proti ameriški agresiji in zajetju predsednika Madura. V Ottawi so protestniki pred ameriškim veleposlaništvom izrazili različna mnenja o odstavitvi Nicolasa Madura s strani ZDA.
Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriških oblasti je bila operacija izvedena z namenom privedbe Madura pred sodišče v New Yorku, kjer se spopada z obtožbami zaradi kriminalnih dejavnosti. Med vojaškim posegom so ameriške sile bombardirale prestolnico Caracas in druga ključna mesta v državi, kar je povzročilo vsesplošno ogorčenje in takojšen odziv Madurovih privržencev, ki so se v znak podpore vladi zbrali pred predsedniško palačo Miraflores.
Dogodek je sprožil val protestov v več kot sto mestih po Združenih državah Amerike, vključno s Portlandom, Indianapolisom in Providencem, kjer so nasprotniki vojaškega posredovanja obsodili dejanje kot nezakonit vojni akt in agresijo. Medtem ko so nekatere skupine venezuelskih izseljencev v ZDA zajetje proslavljale kot prelomnico za demokracijo v Venezueli, so številne mirovne organizacije izrazile resno zaskrbljenost nad kršenjem mednarodnega prava in suverenosti latinskoameriške države.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila ujeta v obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike, kar je sprožilo val protestov in praznovanj po vsem svetu. Ameriške sile so Madura ujele na njegovem domu in ga z vojno ladjo prepeljale proti New Yorku, kjer se bo spopadal s kazensko obtožnico. Operacija je vključevala tudi letalske napade na prestolnico Caracas in druga ključna mesta, kar so številni kritiki označili za nezakonito agresijo in vojno dejanje.
Dogodek je povzročil takojšen odziv v Venezueli, kjer so se podporniki vlade zbrali pred predsedniško palačo Miraflores in v središču Caracasa, da bi zahtevali izpustitev svojega voditelja. Protesti so se razširili tudi v več kot sto mest po Združenih državah Amerike, vključno s Portlandom, Indianapolisom in Philadelphio, kjer so demonstranti obsodili ameriško vojaško posredovanje. Po drugi strani so skupnosti venezuelskih izseljencev v ZDA ujetje proslavljale kot zgodovinsko prelomnico, ki bi lahko končala Madurovo avtoritarno vladavino in prinesla demokratične spremembe v državo.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila zajeta v obsežni vojaški operaciji posebnih enot Združenih držav Amerike. Po poročilih so ameriške sile izvedle zračne napade na Caracas in druge ključne lokacije, predsedniški par pa so s seboj odpeljali na vojaško ladjo, od koder bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi kriminalnih dejavnosti. Dogodek je sprožil takojšen val odzivov po vsem svetu, vključno z množičnimi protesti in proslavljanjem.
V Caracasu so se podporniki vlade zbrali v bližini predsedniške palače Miraflores, da bi zahtevali izpustitev Madura, medtem ko je venezuelska vlada dejanje označila za ugrabitev in agresijo. Nasprotno pa so venezuelski izgnanci v mestih, kot sta Miami in Buenos Aires, proslavljali padec Madurovega režima. Protestni shodi so se razširili tudi v številna ameriška mesta, vključno s Portlandom, Indianapolisom, New Yorkom in Philadelphio, kjer so demonstranti opozarjali na domnevno nezakonitost vojaškega posredovanja. Mednarodni odzivi so mešani; medtem ko so v Parizu in Torontu obsodili ameriško agresijo, so nekateri akademiki v Novi Zelandiji pozvali k odločnejšemu diplomatskemu odzivu na invazijo.
Dogajanje v Venezueli ima posreden, a pomemben vpliv na Slovenijo kot članico EU in NATO. Zaostrovanje razmer v Latinski Ameriki vpliva na stabilnost svetovnih trgov z energenti, kar se neposredno odraža na cenah nafte v Sloveniji. Prav tako slovenska zunanja politika sledi skupnim stališčem EU glede legitimnosti venezuelskega vodstva.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.