Objavljeno: pred dvema urama
Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je danes odločno zavrnil možnosti, da bi otok postal del Združenih držav Amerike, in poudaril, da Grenlandija ostaja avtonomno ozemlje pod dansko krono. Njegov odziv je sledil stopnjevanju napetosti in ponovnim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem vojaškem prevzemu oziroma priključitvi tega strateško pomembnega arktičnega otoka.
Nielsen je v uradni izjavi dejal, da je izbira med Dansko in Združenimi državami Amerike jasna, pri čemer se Grenlandija nedvoumno odloča za nadaljevanje ustavne povezave s Københavnom. Premier je poudaril, da mora biti mednarodni skupnosti povsem jasno, da Grenlandija ni naprodaj in da o svoji usodi odločajo njeni prebivalci sami, s čimer se je odzval na poročanje agencije AFP o ameriških pritiskih.
Politični vrh v Nuuku je s tem potrdil svojo zavezanost obstoječemu statusu, ki Grenlandiji zagotavlja široko avtonomijo znotraj Kraljevine Danske. Izjava predstavlja neposreden odgovor na retoriko iz Washingtona, ki v zadnjem obdobju vzbuja nemir v arktični regiji in med evropskimi zavezniki, ki tovrstne namere vidijo kot kršitev suverenosti in mednarodnih norm.
"Eno mora biti vsem jasno."
"Če moramo izbrati med ZDA in Dansko, izbiramo Dansko."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Jens-Frederik Nielsen | Pozitivno |
| Donald Trump | Negativno |
| Mette Frederiksen | Pozitivno |
| Združene države Amerike | Negativno |
| Danska | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje neposredno ne ogroža slovenskega gospodarstva ali varnosti, vendar je za slovenske bralce pomembno z vidika razumevanja destabilizacije arktične regije in odnosov znotraj zveze NATO. Slovenija kot članica EU in NATO spremlja vprašanja suverenosti zavezniških držav in morebitne presedane pri spreminjanju meja, ki bi lahko vplivali na mednarodno stabilnost.
Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da ima dovolj Trumpovih groženj s priključitvijo. Danska premierka pa je poudarila, da ZDA nimajo pravice zavzeti danskega ozemlja.
6. jan 14:42
Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.
Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejen posnetek zaslona, ki ga prikazuje kot začasnega predsednika Venezuele že od januarja.
9. jan 8:42
Veleposlanik Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta se v Washingtonu sestala s predstavniki ameriškega Sveta za nacionalno varnost. Srečanje je bilo sklicano zaradi vnovičnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar predsednik utemeljuje z varnostnimi razlogi. Napetosti v odnosih se stopnjujejo, saj naj bi se prihodnji teden z dansko in grenlandsko stranjo sestal tudi državni sekretar Marco Rubio. Dogajanje predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem pod dansko krono. Čeprav ZDA uradno trdijo, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so Danska in oblasti na Grenlandiji do zdaj takšne težnje vztrajno zavračale. Diplomatski pogovori v Beli hiši so bili namenjeni predvsem naslavljanju negotovosti, ki so jo povzročile napovedi o morebitni spremembi statusa otoka. Obenem je v ameriški javnosti odmevalo gostovanje predsednikove najstarejše vnukinje Kai Trump v podkastu Logana Paula. Osemnajstletnica je prvič javno spregovorila o delu svojega dedka in razkrila, da ne podpira vseh vidikov njegove politike, temveč se zavzema za bolj zmerna stališča. Njene izjave so vnesle dodatno dimenzijo v razpravo o notranjepolitičnem dogajanju v ZDA, medtem ko se administracija spopada z diplomatskimi pritiski zaradi zunanjepolitičnih ambicij na Arktiki.
10. jan 9:42
Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil trdno namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je poudaril, da bo cilj dosežen »zlepa ali zgrda«. Trump je svoje zahteve utemeljil s strateško varnostjo ter zaščito naravnih virov, saj meni, da bi si otok v nasprotnem primeru lahko prisvojili Rusija ali Kitajska. Kot del strategije za pridobitev podpore lokalnega prebivalstva naj bi ameriška administracija prebivalcem Grenlandije ponujala do 100.000 dolarjev za prostovoljni pristop k ZDA. Najnovejše izjave pomenijo stopnjevanje retorike, ki se je začela že konec leta 2025 z imenovanjem posebnega odposlanca za Grenlandijo. Predsednik Trump vztraja, da je lastništvo nad otokom nujno za ameriške nacionalne interese, ne glede na nasprotovanje Danske ali avtonomnih oblasti na otoku. Njegovi nastopi nakazujejo na agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi neposredne grožnje z uporabo sile oziroma manj diplomatskih metod, če pogajanja ne bodo uspešna. Dogajanje povzroča precejšnjo diplomatsko napetost med Washingtonom in Københavnom. Medtem ko Grenlandija poskuša ohraniti svojo avtonomijo, ZDA krepijo svojo prisotnost v regiji, kar vključuje tudi napovedi o gradnji novih vojaških zmogljivosti. Trumpova administracija je ob tem že sprožila postopke za umik iz številnih mednarodnih organizacij, kar dodatno potrjuje njihovo usmerjenost k unilateralnim potezam na svetovnem prizorišču.
12. jan 17:43
Zunanja ministra Slovenije in Belgije, Tanja Fajon in Maxim Prevot, sta na današnjem srečanju v Ljubljani poudarila visoko stopnjo usklajenosti obeh držav pri ključnih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Glavni temi pogovorov sta bili obsodba nasilja nad protestniki v Iranu ter vprašanje ozemeljske celovitosti v povezavi z ameriškimi težnjami po priključitvi Grenlandije. Državi sta enotni v svojem odzivu na kršitve človekovih pravic v Iranu, kjer ostro obsojata nasilna dejanja oblasti nad civilnim prebivalstvom. Ministra sta izpostavila, da je spoštovanje temeljnih svoboščin ključno za stabilnost v regiji in da bosta državi še naprej usklajeno delovali znotraj mednarodnih institucij za zaščito teh vrednot. V luči razprav o ozemeljski celovitosti sta se Fajonova in Prevot odzvala tudi na ameriške grožnje glede priključitve Grenlandije. Ministra sta poudarila, da Slovenija in Belgija trdno zagovarjata suverenost in nedotakljivost meja, pri čemer od teh načel ne nameravata odstopiti, ne glede na pritiske velikih sil.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Jens-Frederik Nielsen | Pozitivno |
| Donald Trump | Negativno |
| Mette Frederiksen | Pozitivno |
| Združene države Amerike | Negativno |
| Danska | nevtralno |
Dogajanje neposredno ne ogroža slovenskega gospodarstva ali varnosti, vendar je za slovenske bralce pomembno z vidika razumevanja destabilizacije arktične regije in odnosov znotraj zveze NATO. Slovenija kot članica EU in NATO spremlja vprašanja suverenosti zavezniških držav in morebitne presedane pri spreminjanju meja, ki bi lahko vplivali na mednarodno stabilnost.