Iranska vlada je po navedbah Bele hiše in diplomatskih virov začasno ustavila usmrtitve 800 protestnikov, ki so sodelovali v nedavnih nemirih. Do preobrata je prišlo po neposrednem pritisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil z vojaškim ukrepanjem zaradi nasilnega zatiranja civilistov. Čeprav so ameriški uradniki in svetovalci predsednika opozorili, da obsežen napad verjetno ne bi strmoglavil teheranskega režima, temveč bi zahteval znatno povečanje vojaških sil v regiji, je grožnja zadoščala za premik v ravnanju Irana.
Kronologija dogodkov
-
12. jan. 2026 :
Ameriško načrtovanje operacij in kitajsko opozorilo.
Predsednik Trump je prejel podrobno poročilo o vojaških in tajnih možnostih proti Iranu, ki so vključevale predvsem kibernetske in psihološke operacije. Kitajska se je na te grožnje odzvala z napovedjo odločne zaščite svojih legitimnih pravic in interesov v regiji, kar je ustvarilo dodaten diplomatski pritisk na Washington.
Kljub začasni ustavitvi usmrtitev razmere ostajajo napete, saj tuji mediji poročajo o pripravah na morebitno obsežno ofenzivo proti Iranu v prihodnjih dneh. Trumpova administracija naj bi preučevala različne vojaške in strateške možnosti, hkrati pa se sooča z zadržanostjo zalivskih zaveznic, ki si ne želijo širitve konflikta. Bela hiša je poudarila, da Washington pozorno spremlja situacijo in da vojaška možnost kljub trenutnemu zatišju ostaja na mizi, če bi se nasilje nad protestniki nadaljevalo.
Strateška analiza kaže, da je predsednik Trump sprva nakazal neposredno vojaško pomoč iranskim protestnikom, a so ga logistični izzivi in opozorila o iranskem povračilnem ukrepanju prisilili v bolj premišljeno strategijo. Naslednjih pet do sedem dni bo ključnih za določitev smeri ameriške politike do Teherana, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje morebitne nove sankcije ali kibernetske operacije, ki bi nadomestile neposreden vojaški spopad.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
