Nemčija na Grenlandijo poslala vojaško izvidniško enoto

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v uradni izjavi zavrnil poročila o domnevno povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v vodah okoli Grenlandije. Po njegovih besedah so informacije, ki so se razširile v javnosti in nekaterih medijih, neresnične. Rasmussen je poudaril, da slika, po kateri naj bi bil otok obkoljen z ladjami omenjenih velesil, ne ustreza dejanskemu stanju na terenu. Zunanji minister je pojasnil, da Danska pozorno spremlja dejavnosti v arktični regiji, vendar trenutno ne zaznava neobičajnih premikov ali kopičenja tujih sil, ki bi upravičevali širjenje takšnih govoric. Izjava prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti na Arktiki, kjer si države prizadevajo za nadzor nad naravnimi viri in plovnimi potmi, vendar so tokratne specifične trditve o obkolitvi otoka po mnenju danskega vrha neutemeljene.

Več kot 60 odstotkov prebivalcev Nemčije je negativno ocenilo ukrepanje berlinskih oblasti po obsežnem izpadu električne energije, ki je 3. januarja prizadel jugozahodni del nemške prestolnice. Po podatkih javnomnenjske raziskave inštituta INSA, ki jo je objavil časnik Bild, le 21 odstotkov vprašanih podpira delo mestne uprave pod vodstvom župana Kaia Wegnerja. Zaradi nezadovoljstva z obvladovanjem krize si 41 odstotkov anketirancev želi županov odstop, medtem ko ga 37 odstotkov pri njegovem delu še naprej podpira. Kritike so usmerjene predvsem v počasno odpravljanje posledic požara na kabelskem mostu, ki je povzročil prekinitev oskrbe za približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Operater omrežja Stromnetz Berlin je opozoril, da bo zaradi velike škode popolno popravilo električnega omrežja trajalo več mesecev. V času incidenta so v mestu razglasili izredne razmere, saj so številni prebivalci ostali tudi brez ogrevanja. Odgovornost za požar, ki je povzročil energetski kolaps, je prevzela levoradikalna skupina Vulkan. Dogodek je sprožil širšo razpravo o varnosti kritične infrastrukture v državi in politični odgovornosti vodstva mesta. Raziskava je bila izvedena med 8. in 9. januarjem na vzorcu 1.005 državljanov, rezultati pa odražajo precejšen upad zaupanja v lokalno politiko po varnostnem incidentu.

Bela hiša je v sredo, 15. januarja 2025, na družbenem omrežju X objavila kontroverzno ilustracijo, s katero je prebivalce Grenlandije neposredno pozvala k izbiri zavezništva med Združenimi državami Amerike na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Objava prikazuje dve pasji vpregi na razpotju, pri čemer smer proti Washingtonu spremlja simbol sonca, smer proti Moskvi in Pekingu pa simboli oblakov. Vprašanje v objavi se je glasilo: »Katero pot boš izbral, Grenlandec?«. Provokativna objava sledi nedavnim izjavam predsednika Donalda Trumpa, ki je podvomil v obrambne sposobnosti Danske na tem strateško pomembnem otoku. Trump je dejal, da Danska ne more ustrezno zaščititi Grenlandije zgolj z »dvema vpregama«, kar je sprožilo diplomatska trenja med Washingtonom in Københavnom. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje pod dansko krono, postaja vse pomembnejša točka v geopolitičnem merjenju moči zaradi bogatih naravnih virov in strateške lege v Arktičnem oceanu. Odzivi na objavo so bili večinoma negativni, zlasti v Evropi. Evropski parlament je uradno obsodil tovrstne izjave Združenih držav Amerike glede statusa Grenlandije, medtem ko raziskave javnega mnenja v samih ZDA kažejo, da Trumpova prizadevanja po prevzemu nadzora nad otokom uživajo le nizko podporo med ameriškimi državljani. Kritiki opozarjajo, da tovrstna retorika spodkopava odnose z zavezniki v okviru zveze NATO.