V danski prestolnici Koebenhavn se je zbrala množica več tisoč protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nakupu Grenlandije. Protestniki so v okolici ameriškega veleposlaništva opozarjali na nesprejemljivost takšnih teženj, ki so po navedbah udeležencev povzročile precejšen nemir in strah predvsem med avtohtonim inuitskim prebivalstvom na otoku.
Zbrani so s slogani, kot je "Ni naprodaj", poudarili suverenost Danske kraljevine in avtonomijo Grenlandije. Retorika ameriške administracije, ki je vključevala celo nekatere navedbe o morebitni invaziji, je sprožila diplomatsko napetost med zaveznicama. Danska vlada in grenlandske oblasti so Trumpove predloge že pred protesti označile za absurdne, kar je vodilo do odpovedi uradnega obiska ameriškega predsednika na Danskem.
Dogodek odraža širše nezadovoljstvo evropske javnosti nad zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod trenutnim vodstvom. Poleg vprašanja ozemeljske celovitosti so udeleženci izpostavili tudi skrb za okolje in pravice manjšin, ki bi bile v primeru spremembe suverenosti nad največjim otokom na svetu neposredno ogrožene. Shod je potekal mirno, a z jasnim sporočilom mednarodni skupnosti o nesprejemljivosti geopolitičnega trgovanja z ozemlji v 21. stoletju.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
