Donald Trump zaradi protestov v Minnesoti zagrozil z uporabo zakona o vstaji
Objavljeno: 15. 1. 2026 21:43
14. jan 21:00
Napetosti v Minneapolisu so se povečale, ko so zvezni agenti ustrelili že drugo osebo. Do streljanja je prišlo po tem, ko je uradnik za priseljevanje ustrelil Venezuelca, ki je 14. januarja bežal s prometne kontrole. Donald Trump je ponovil grožnjo z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act) za zatrtje protestov proti priseljevanju v mestu.
15. jan 13:42
Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act) za napotitev vojske v Minneapolis zaradi protestov proti Uradu za priseljevanje in carine (ICE). Grožnja je sledila streljanju, v katerem je uradnik za priseljevanje ustrelil Venezuelca, ki je bežal s prometne kontrole v Minneapolisu 14. januarja.
Donald Trump grozi z uporabo vojske za zatiranje protestov v Minnesoti.
Spor se je zaostril po smrti civilistke, ki jo je ubil zvezni agent.
Minnesota in Illinois tožita zvezno vlado zaradi povečane prisotnosti agentov ICE.
Predsednik protestnike označuje za upornike, lokalne politike pa za skorumpirane.
V zvezni državi Minnesota se nadaljujejo napeti spopadi med protestniki in agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE), kar je predsednika Donalda Trumpa spodbudilo k grožnji z uporabo vojaške sile. Trump je napovedal, da bo aktiviral zakon o vstaji (Insurrection Act) in v Minneapolis napotil zvezne vojake, če tamkajšnji politiki ne bodo ustavili skupin, ki jih je označil za profesionalne agitatore in upornike. Po njegovih besedah je posredovanje vojske nujno za zaščito agentov ICE, ki so tarča napadov.
Kronologija dogodkov
13. jan. 2026 :Tožba Minnesote in Illinoisa proti administraciji.Zvezni državi Minnesota in Illinois sta vložili tožbo proti administraciji Donalda Trumpa, da bi ustavili val napotitev zveznih agentov urada za priseljevanje in carine (ICE). Tožnika trdita, da zvezna oblast s temi operacijami posega v njuno avtonomijo in ogroža javni red na lokalni ravni.
Napetosti v Minneapolisu so se stopnjevale vse od 7. januarja, ko je zvezni uradnik med operacijo ubil 37-letno Renée Good. Incident je sprožil val protestov proti metodam zveznih migracijskih organov, ki so prerasli v fizične obračune med civilisti in zveznimi organi. Lokalni organi pregona in politični predstavniki Minnesote so se na povečano prisotnost zveznih sil odzvali z odporom, saj menijo, da Trumpova administracija s svojimi ukrepi krši pristojnosti zveznih držav.
Zvezni državi Minnesota in Illinois sta se na napovedano povečanje števila agentov že odzvali s tožbo, s katero želita sodno preprečiti nadaljnjo napotitev zveznih uslužbencev na svoje ozemlje. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi uporaba zakona o vstaji v mirnodobnih razmerah za namen zatiranja civilnih protestov pomenila nevaren precedens v ameriški ustavni ureditvi in bi lahko povzročila še globlji razkol med zvezno oblastjo in posameznimi državami.
Možne posledice
Grožnja z napotitvijo vojske na ameriške ulice in zaostritev pravnega spora med zvezno državo in Belo hišo.
Možna vojaška intervencija na ulicah minneapolisa.
Poglobitev ustavne krize v združenih državah amerike.
Nadaljnje zaostrovanje protestov po vsej državi.
Izjave
"Če skorumpirani politiki Minnesote ne bodo spoštovali zakona in ustavili profesionalnih agitatorjev ter upornikov pred napadi na domoljube iz ICE... bom uveljavil zakon o vstaji."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodki v ZDA so pomembni za slovensko javnost predvsem z vidika stabilnosti največje svetovne velesile in vpliva na mednarodne standarde človekovih pravic. Morebitna uporaba vojske za zatiranje protestov v demokratični državi bi lahko vplivala na diplomatska stališča Slovenije v okviru zunanje politike EU do ZDA.
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike s 1. februarjem ukinile vsa zvezna sredstva za mesta in države, ki izvajajo politiko t. i. varno-zatočiščnih mest (sanctuary cities). Trump trdi, da te jurisdikcije ovirajo delo zveznih agentov za priseljevanje in ščitijo kriminalce na škodo ameriških državljanov. Napoved je sprožila ostre odzive, saj Ministrstvo za pravosodje že pripravlja seznam 12 zveznih držav, vključno s Kalifornijo, New Yorkom in Illinoisom, ki naj bi izgubile financiranje zaradi domnevnega zavračanja sodelovanja s službo ICE.
Obenem je Trump zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act) v Minnesoti, kjer se zvezne oblasti spopadajo z množičnimi protesti po usodnem streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Predsednik je protestnike označil za poklicne agitatorje in napovedal, da bo z uporabo vojaške moči hitro končal nemire, če lokalni politiki ne bodo vzpostavili reda. Kritiki opozarjajo, da takšne grožnje resno ogrožajo civilne svoboščine in pomenijo nevaren premik k avtoritarnemu vladanju.
Razmere so se dodatno zaostrile po Trumpovih izjavah o morebitni odpovedi vmesnih volitev v kongres. V pogovoru za Reuters je predsednik izrazil frustracijo nad zgodovinskim trendom, po katerem vladajoča stranka v drugem letu mandata izgublja večino, in dejal, da volitve morda niso potrebne. Poleg notranjepolitičnih napetosti Trumpa bremenijo še obtožbe o izvajanju vojaških pritiskov na Iran, zahtevah po pregonu političnih nasprotnikov in neustavnem poseganju v neodvisnost zveznih rezerv.
V ameriški zvezni državi Minnesota so se v sredo, natanko teden dni po usodnem streljanju na 37-letno Renee Nicole Good, stopnjevali protesti in zvezne operacije za nadzor priseljevanja. Incident, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) med obsežno operacijo v svojem vozilu ubil Američanko, je sprožil val nezadovoljstva po vsej državi. V St. Paulu so dijaki v znak protesta zapustili šolske klopi, medtem ko se napetosti v mestih Minneapolis in St. Paul ne umirjajo.
Zvezni agenti ohranjajo okrepljeno prisotnost v regiji, kar še dodatno podžiga kritike javnosti in lokalnih oblasti. Protestniki zahtevajo odgovornost za smrt Macklin Goodove in večjo transparentnost pri delovanju zveznih organov. Dogajanje spremljajo množični shodi, ki so se iz Minneapolisa razširili v druga ameriška mesta, kjer državljani opozarjajo na problematiko prekomerne uporabe sile s strani urada ICE.
Politični odzivi na dogajanje so ostri, saj kritiki opozarjajo na pomanjkanje nadzora nad zveznimi operacijami. Kongresnica Ilhan Omar je javno obsodila ravnanje agentov in izpostavila težave pri dostopu do informacij o okoliščinah streljanja. Situacija v Minnesoti ostaja negotova, saj se zvezne operacije nadaljujejo kljub vse glasnejšim pozivom k prekinitvi tovrstnih postopkov in reformi priseljenske politike.
Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.
Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.
V Minneapolisu so se v torek ponovno razplamteli spopadi med protestniki in zveznimi agenti po novem incidentu, v katerem je zvezni agent med operacijo v severnem delu mesta v nogo ustrelil moškega. Gre za že drugo streljanje zveznih agentov službe za priseljevanje in carine (ICE) v manj kot tednu dni, kar je v mestu povzročilo izredno napetost in nezadovoljstvo med prebivalstvom. Policija in zvezne sile so proti demonstrantom uporabile solzivec in gumijaste naboje, da bi potisnile množico, ki zahteva umik zveznih agencij iz mesta.
Nasilje se je stopnjevalo šest dni po tem, ko je agent službe ICE v svojem vozilu ubil 37-letno ameriško državljanko Renee Nicole Good. Zadnji incident, v katerem je bil moški ranjen v nogo, je sprožil takojšen odziv protestnikov, ki so se zbrali na prizorišču operacije. Zvezne sile trdijo, da so izvajale redne postopke pregona, medtem ko očividci in aktivisti opozarjajo na prekomerno uporabo sile in pomanjkanje preglednosti pri delu zveznih organov.
Dogajanje v Minneapolisu odraža širšo krizo zaupanja v zvezne organe pregona v Združenih državah Amerike. Mesto, ki je že v preteklosti postalo središče gibanj proti policijskemu nasilju, se zdaj sooča z novim valom nestabilnosti, ki ga dodatno podžigajo kritike politikov, vključno s kongresnico Ilhan Omar, glede pomanjkanja nadzora nad agenti ICE. Protesti se nadaljujejo, razmere pa ostajajo negotove, saj demonstranti napovedujejo vztrajanje do izpolnitve zahtev po umiku zveznih agencij.
V Minneapolisu so v sredo zvečer izbruhnili novi nasilni spopadi med protestniki in zveznimi agenti, potem ko je pripadnik službe za priseljevanje in carine (ICE) med poskusom aretacije ustrelil venezuelskega državljana. Incident se je zgodil le teden dni po tem, ko so zvezni agenti v istem mestu ubili ameriško državljanko Renee Nicole Good, kar je sprožilo val ogorčenja po vsej državi. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) je agent streljal v samoobrambi, potem ko so ga tri osebe napadle z lopato in držalom za metlo.
Lokalne oblasti, vključno z županom Jacobom Freyem, so ostro kritizirale ravnanje zveznih organov in zahtevale takojšen umik sil ICE iz mesta. Župan je dejanje označil za nevzdržno in pozval prebivalce k mirnosti, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje kaosa. Medtem so se protestniki, ki so se zbrali na prizorišču streljanja, spopadli s policijo in zveznimi agenti v opremi za obvladovanje nredov, ki so uporabili solzivec, šok granate in gumijaste naboje.
Napetosti so se razširile tudi v Kalifornijo, kjer je bil na protestih v Santa Ani 21-letni Kaden Rummler trajno oslepljen, potem ko ga je zvezni agent od blizu ustrelil v obraz z neubojnim sredstvom. Zdravniki so poročali o hudih poškodbah lobanje in tujkih v obraznem tkivu. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa kljub kritikam napoveduje stopnjevanje ukrepov, vključno z morebitno uporabo vojske za zajezitev nemirov, ki jih v Washingtonu označujejo za vstajo.
Dogodki v ZDA so pomembni za slovensko javnost predvsem z vidika stabilnosti največje svetovne velesile in vpliva na mednarodne standarde človekovih pravic. Morebitna uporaba vojske za zatiranje protestov v demokratični državi bi lahko vplivala na diplomatska stališča Slovenije v okviru zunanje politike EU do ZDA.
Spletno mesto apdejt.si se nenehno spreminja in nadgrajuje,
zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
