Emmanuel Macron opozoril na nepredvidljive posledice ob morebitnem posegu v suverenost Grenlandije

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril nujnost zaščite nacionalne neodvisnosti in svobode v luči naraščajočih geopolitičnih tveganj. Macron je izpostavil, da se Evropa trenutno sooča s pritiski z vseh strani, medtem ko v mednarodnih odnosih vse bolj prevladuje pravo močnejšega. Kljub negotovim razmeram je predsednik zagotovil, da Francija ostaja stabilna in odporna. V nagovoru je Macron napovedal, da bo leto 2026 ključno za izvedbo reform, hkrati pa je potrdil svojo namero, da na položaju ostane do konca mandata leta 2027. Poseben poudarek je namenil prihajajočim predsedniškim volitvam, pri čemer je obljubil budnost nad morebitnimi zunanjimi vmešavanji v volilni proces. Francoska javnost je prejela sporočilo o nujnosti enotnosti, saj je predsednik prepričan, da se država le na tak način lahko uspešno spopade z zunanjimi grožnjami in ohrani svojo suverenost v spremenjenem svetovnem redu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura, znašel pod plazom kritik domače opozicije. Macron je v svojem uradnem odzivu zgolj »vzel na znanje« konec Madurove vladavine in pozval k mirnemu demokratičnemu prehodu oblasti, pri čemer pa se ni opredelil do metod, ki jih je uporabila administracija Donalda Trumpa. Takšno stališče je sprožilo ostre odzive predvsem na levi strani političnega pola in med nekaterimi diplomati, ki Franciji očitajo opuščanje načel mednarodnega prava. Nekdanji premier Dominique de Villepin je predsednika Macrona obtožil podrejanja politiki Donalda Trumpa in opozoril, da je Francija s tem izgubila svojo neodvisno zunanjepolitično držo. Medtem ko so nekateri drugi evropski voditelji poudarili nujnost spoštovanja mednarodnih norm, so francoski kritiki Macronov molk o zakonitosti ameriškega posredovanja označili za neodgovorno ravnanje. Odziv je povzročil nelagodje celo znotraj predsednikovega lastnega političnega tabora, saj država tradicionalno zagovarja multilateralizem in nasprotuje enostranskim vojaškim posegom v suverene države.