V Los Angelesu aretirali voznika tovornega vozila, ki je zapeljal med protestnike

Iranski teokratski režim je napovedal prvo usmrtitev udeleženca množičnih protivladnih protestov, ki so zajeli približno 180 mest po vsej državi. Po navedbah nevladnih organizacij za človekove pravice je bilo v nasilnem zatiranju demonstracij doslej ubitih najmanj 2.571 ljudi, na tisoče pa je bilo aretiranih. Kljub trditvam iranskega zunanjega ministrstva, da so razmere pod popolnim nadzorom, poročila s terena in videoposnetki razkrivajo globoko zakoreninjeno ljudsko jezo uperjeno proti simbolom državne oblasti. Prva usmrtitev, ki naj bi bila po poročanju tujih medijev izvršena v sredo, se nanaša na 26-letnega moškega. Gre za del širše strategije ustrahovanja, s katero želi administracija v Teheranu zadušiti nov val protestov. Razmere dodatno otežujejo občasne popolne blokade spleta, s katerimi oblasti poskušajo preprečiti širjenje informacij o brutalnosti varnostnih sil, vendar se odpor mladih, ki so se za svobodo pripravljeni žrtvovati, nadaljuje. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z novimi opozorili in grožnjami s sankcijami. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je Iranu zagrozil s posledicami in obljubil pomoč protestnikom, medtem ko organizacije za človekove pravice opozarjajo na humanitarno krizo in nujnost takojšnjega ukrepanja za preprečitev nadaljnjih usmrtitev civilistov.

Iranske oblasti so napovedale začetek izvajanja smrtnih kazni nad udeleženci obsežnih protivladnih protestov, kar označuje novo fazo zaostritve v državi. Prvi protestnik, 26-letni moški, naj bi bil usmrčen po hitrem sodnem postopku, ki se je odvil v manj kot tednu dni po njegovi aretaciji. Po podatkih aktivistov in mednarodnih organizacij je v zatiranju protestov življenje izgubilo že več kot 2.500 ljudi, medtem ko je bilo aretiranih približno 18.000 demonstrantov. Vodja iranskega sodstva je jasno nakazal, da bodo sodni procesi in usmrtitve potekali po pospešenem postopku, s čimer želi režim zadušiti nemire, ki so zajeli celotno državo. Družine obsojenih na smrt bijejo obupno bitko s časom in poskušajo z zadnjimi pravnimi sredstvi ter mednarodnimi pritiski preprečiti izvedbo kazni. Kljub grožnjam z mednarodnimi sankcijami in opozorilom iz Združenih držav Amerike Teheran vztraja pri svoji represivni politiki. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj varnostne sile Revolucionarne garde nadaljujejo z uporabo sile proti civilistom. Mednarodna skupnost opozarja na hude kršitve človekovih pravic in pomanjkanje pravičnega sojenja za priprte osebe. Zaostrovanje razmer neposredno izhaja iz stopnjevanja nasilja varnostnih sil, ki se je začelo sredi januarja 2026, ko so protesti zajeli skoraj 30 mest po vsej državi.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med nasilnim zatiranjem protirežimskih protestov po navedbah aktivistov in nevladnih organizacij povzpelo na več kot 2500. Iranske oblasti so z namenom ponovne vzpostavitve nadzora na ulicah stopnjevale represijo in organizirale množična provladna zborovanja, medtem ko so se nekatere komunikacijske poti s tujino po več dneh zapore znova delno odprle. Različni viri sicer navajajo različne podatke o žrtvah, pri čemer skupine za človekove pravice opozarjajo na najmanj 648 potrjenih smrti, radikalnejše ocene aktivistov pa presegajo številko 2500, kar predstavlja najbolj smrtonosne nemire v državi v zadnjih desetletjih. Teheran je za spodbujanje nemirov neposredno obtožil Združene države Amerike in jih obtožil širjenja hujskaštva. Val protestov, ki so prerasli v resen izziv za teokratsko oblast, se nadaljuje kljub ostrim povračilnim ukrepom varnostnih sil. Aktivisti poročajo, da država uporablja sistematično nasilje za utišanje opozicije, kar vključuje tako fizične napade na ulicah kot tudi aretacije in omejevanje dostopa do informacij. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj so razmere v Iranu dosegle kritično točko. Stopnjevanje nasilja in visoko število žrtev sta povzročila diplomatske napetosti med Iranom in zahodnimi državami, ki so obsodile uporabo sile proti civilistom. Iranske oblasti kljub temu vztrajajo pri trdi liniji in trdijo, da gre za tuje vmešavanje v notranje zadeve države.