Donald Trump pozval k zamenjavi oblasti v Iranu

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za zločinca in ga neposredno obtožil odgovornosti za tisoče smrtnih žrtev med nedavnimi večtedenskimi protesti v državi. Hamenej trdi, da je Trump z obljubami o vojaški podpori odkrito spodbujal nemire, ki so po navedbah organizacij za človekove pravice terjali več kot 3000 življenj. Iranski voditelj je v televizijskem nagovoru poudaril, da so bili protesti del ameriškega načrta za destabilizacijo islamske republike, hkrati pa je za žrtve in povzročeno škodo okrivil tudi same demonstrante. Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na dogajanje v Iranu prvič javno pozval k zamenjavi režima in končanju 37-letne vladavine ajatole Hameneja. Trump je iranskega voditelja označil za bolnega človeka in poudaril, da je napočil čas za novo vodstvo, ki bo prenehalo z ubijanjem lastnega ljudstva. Kljub ostri retoriki in pozivom protestnikom, naj prevzamejo nadzor nad institucijami, je Trump za zdaj izključil neposredno vojaško posredovanje ZDA, vendar je zagrozil z ostrimi ukrepi, če se usmrtitve zaprtih protestnikov ne bodo končale. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po opozorilu iranskega predsednika Masuda Pezeškiana, da bi vsakršen napad na vrhovnega voditelja pomenil napoved splošne vojne proti celotnemu iranskemu narodu. Medtem ko so protesti v nekaterih delih države po močnem zatiranju začeli pojenjati, nekateri protestniki izražajo razočaranje nad ameriško administracijo, češ da jih je Trump z neizpolnjenimi obljubami o pomoči izdal. Teheran za gospodarske težave in nemire še naprej krivi sankcije in sovražno delovanje Združenih držav Amerike in njihovih zaveznic.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Iranske oblasti so začele postopno vzpostavljati dostop do spleta po desetdnevni popolni komunikacijski blokadi, s katero so poskušale zadušiti najmnožičnejše protivladne proteste v zadnjih desetletjih. Nemiri, ki so se začeli konec decembra zaradi gospodarskih težav in se razširili v splošno nasprotovanje verskemu vrhu, so po navedbah uradnih virov terjali najmanj 5.000 življenj, medtem ko aktivistične organizacije, kot je HRANA, potrjujejo skoraj 4.000 smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je prvič priznal visoko število žrtev, vendar je za nasilje okrivil tuje vplive, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Razmere v državi ostajajo napete, saj so varnostne sile med protesti uporabljale pravo strelivo, najhuje pa je bilo v regijah s kurdsko večino. Iranski predsednik Masud Pezeškian je ob tem opozoril, da bi kakršen koli neposreden napad na vrhovnega voditelja pomenil napoved splošne vojne, kar je bil odziv na retoriko ameriškega predsednika Donalda Trumpa o potrebi po zamenjavi oblasti v Teheranu. Kljub poročilom o stabilizaciji varnostnih razmer sodstvo že nakazuje možnost usmrtitev tistih, ki so bili pridržani v povezavi z nemiri. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj so nekatere ocene o številu mrtvih še precej višje od uradno priznanih. Medtem ko se šole v Teheranu znova odpirajo, postopna aktivacija domačih aplikacij na iranskem intranetu kaže na prizadevanja režima po ohranitvi strogega nadzora nad informacijskim tokom tudi po koncu najhujših spopadov na ulicah.