Objavljeno: 14. 1. 2026 21:43
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je izjavil, da ruska vojska v Ukrajini vsak mesec izgubi do 25.000 vojakov. Po njegovih besedah so te izgube v kontekstu bližajočega se četrtega leta vojne dolgoročno nevzdržne, saj Rusijo vodijo proti kritični točki zmogljivosti. Rutte je poudaril, da kljub intenzivnim napadom ruske sile plačujejo visoko ceno za minimalne ozemeljske pridobitve, kar močno obremenjuje njihove vojaške resurse.
Analiza kaže, da Moskva v spopad pošilja velike količine slabo pripravljenih enot, da bi ohranila pritisk na ukrajinsko obrambo. Vodja zavezništva opozarja, da takšna strategija izčrpavanja ne more trajati v nedogled, še posebej ob vse večjem tehnološkem in logističnem pritisku zahodnih zaveznic. Rutte je te podatke predstavil kot dokaz, da mora mednarodna skupnost vztrajati pri podpori Kijevu, saj ruska vojaška moč ni neomejena.
Napovedi o morebitnem zlomu ruske ofenzive so neposredno povezane z intenzivnostjo zahodne pomoči. Rutte je ob tem ponovno pozval k okrepitvi dobav orožja, saj bi to lahko še dodatno pospešilo izčrpavanje ruskih zmogljivosti. Razmere na bojišču ostajajo zaostrene, vendar ocene Nata kažejo na strateško šibkost ruske strani, ki bi lahko postala odločilna v prihodnjih mesecih vojne.
"Rusija vsak mesec izgubi masovnih 25.000 vojakov, kar je nevzdržno ob vstopu v četrto leto vojne."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Mark Rutte | nevtralno |
| NATO | Pozitivno |
| Rusija | Negativno |
| Ukrajina | Pozitivno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo, katere del je tudi Slovenija kot članica zveze Nato. Visoke ruske izgube in morebitna nestabilnost v regiji vplivajo na slovensko zunanjepolitično strategijo, obrambno načrtovanje ter energetsko varnost v širšem evropskem prostoru.
4. nov 16:06
Romunski minister za obrambo Ionuţ Moşteanu je izjavil, da ne verjame v neposredno povezavo med umikom ameriških vojakov in morebitnimi ruskimi strategijami. Poudaril je, da se Rusija že močno trudi ohraniti fronto v Ukrajini, zato meni, da je napad na NATO malo verjeten.
28. sep 11:06
Generalmajor Maik Keller, koordinator podpore Nata Ukrajini, je potrdil, da Ukrajina vse bolj uspešno cilja na vojaško pomembne cilje globoko v ruskem ozemlju z uporabo dronov in orožja dolgega dosega. NATO načrtuje nadaljnjo dobavo orožja Ukrajini.
Donald Trump je ponovno pozval države NATO, naj sestreljujejo ruska letala, ki kršijo njihov zračni prostor, vendar se ni zavezal k uporabi ameriških sil. Poudaril je, da ima Rusija ogromno vojaško moč in da bo NATO pomagal Ukrajini v vojni proti Rusiji, s čimer bi imela Ukrajina možnost zmagati.
5. okt 12:04
Rusija je izvedla enega največjih napadov na Ukrajino od začetka vojne, pri čemer so bile tarča predvsem območje Lvova. Po celotni državi je bil razglašen zračni alarm. Kot odziv so Poljska in NATO aktivirale svoja bojna letala, ki so operirala v zračnem prostoru. Podrobnosti o napadu in morebitni škodi še niso znane.
Po poročilih, da bi lahko Ukrajina prejela ameriške rakete Tomahawk, je Rusija opozorila ZDA, da bi takšna dobava uničila dialog med državama in povzročila povračilne udare na ozemlje ZDA. Putin naj bi bil zaskrbljen zaradi te grožnje, ki bi lahko ohromila rusko vojno mašinerijo. NATO pa predvideva, da Rusija ne bo izvedla večjega vojaškega odziva, temveč bo stopnjevala jedrsko retoriko in morebiti izvedla 'kaznovalne udare'. Lavrov je izjavil, da bi dobava raket pomenila resno eskalacijo, kar priznava tudi Donald Trump.
29. dec 13:56
Po besedah Kaupa Rosina, generalnega direktorja estonske Zunanje obveščevalne službe, Rusija trenutno ne načrtuje napada na baltske države ali NATO. Rosin je za estonsko televizijo ERR dejal, da so reakcije Zahoda in NATO na ruske incidente, kot so vdori dronov in težave s podmorskimi kabli, prisilile Rusijo, da spremeni svoje vedenje. Kljub temu opozarja, da visoka vojaška aktivnost in vojna v Ukrajini še vedno predstavljata tveganje za regijo.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Mark Rutte | nevtralno |
| NATO | Pozitivno |
| Rusija | Negativno |
| Ukrajina | Pozitivno |
Dogajanje v Ukrajini neposredno vpliva na evropsko varnostno arhitekturo, katere del je tudi Slovenija kot članica zveze Nato. Visoke ruske izgube in morebitna nestabilnost v regiji vplivajo na slovensko zunanjepolitično strategijo, obrambno načrtovanje ter energetsko varnost v širšem evropskem prostoru.