V Danski in na Grenlandiji potekali protesti proti Trumpovim načrtom za prevzem otoka

Več tisoč ljudi se je v soboto zbralo na ulicah Danske in Groenlanda, da bi izrazili nasprotovanje nameram predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema tega arktičnega otoka. Protesti pod geslom "Roke stran od Groenlanda" so bili organizirani v prestolnici Nuuk ter v večjih danskih mestih, vključno s Kopenhagnom, Aarhusom, Aalborgom in Odensejem. Demonstranti so s transparenti in vzkliki obsodili ozemeljske ambicije ameriškega predsednika, ki je v zadnjem obdobju večkrat javno izrazil zanimanje za nakup otoka. Organizatorji so poudarili, da Groenland ni naprodaj in da takšne izjave posegajo v suverenost kraljevine Danske ter avtonomijo groenlandskega ljudstva. Dogodek odraža naraščajoče napetosti med Washingtonom in Kopenhagnom, ki so se okrepile po odpovedi Trumpovega načrtovanega državniškega obiska na Danskem. Protestniki so opozorili tudi na strateški in okoljski pomen Arktike, ki po njihovem mnenju ne sme postati predmet geopolitičnega trgovanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost uvedbe trgovinskih carin za države, ki ne bodo podprle njegovih načrtov za prevzem Grenlandije. Trump je med okroglo mizo v Beli hiši poudaril, da Združene države Amerike potrebujejo to mineralno bogato avtonomno dansko ozemlje zaradi nacionalne varnosti, hkrati pa ni izključil možnosti uporabe vojaških sredstev za dosego tega cilja. Grenlandijo je obtožil, da ne stori dovolj za zagotavljanje varnosti pred vplivi Rusije in Kitajske. Napovedi o morebitni priključitvi so sprožile val ogorčenja in množične proteste pod geslom "Roke stran od Grenlandije", ki se jih udeležuje več tisoč ljudi v danski prestolnici Köbenhavn in na sami Grenlandiji. Protestniki ostro nasprotujejo ameriškim težnjam po aneksiji in opozarjajo na kršenje suverenosti danskega avtonomnega ozemlja. Evropske države so v zadnjih dneh že izrazile neomajno podporo svoji zaveznici v zvezi Nato, Danski, nekatere pa so v to strateško regijo poslale tudi dodatne vojaške enote. Napetosti se stopnjujejo kljub prizadevanjem za diplomatsko rešitev spora. Danski in grenlandski zunanji minister sta obiskala Belo hišo z namenom umiritve razmer, vendar Trumpova administracija vztraja pri svoji strateški prioriteti. Predsednik je morebitne nove carine primerjal s pritiski, ki jih je lani uporabil proti Nemčiji in Franciji glede cen farmacevtskih izdelkov, s čimer je nakazal pripravljenost na stopnjevanje trgovinske vojne v zameno za ozemeljske pridobitve.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki iranskih oblasti so si izmenjali ostre grožnje v času, ko so Iran zajeli razširjeni protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi. Trump je prek družbenih omrežij opozoril iransko vodstvo pred nasilnim zatiranjem protestnikov in se postavil v vlogo zagovornika svoboščin, medtem ko je Teheran njegove izjave označil za hinavske in se odzval z napovedjo povračilnih ukrepov. Napetosti med državama so se stopnjevale po srečanju Trumpa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, po katerem je ameriški predsednik ponovno zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bi Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Iransko politično vodstvo pod vodstvom predsednika Masuda Pezeškiana je v odzivu poudarilo, da bo na vsakršno agresijo odgovorilo s silovitimi in odvračilnimi ukrepi, obenem pa so zaradi ameriških groženj vložili uraden protest pri Združenih narodih.