Donald Trump zaostril retoriko do Kube in napovedal ustavitev dobave nafte

Ameriški predsednik Donald Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social stopnjeval pritisk na Kubo in jo pozval k sklenitvi dogovora z Washingtonom, preden bo "prepozno". Trump je poudaril, da Kuba ne bo več prejemala finančne pomoči ali nafte iz Venezuele, s čimer je neposredno povezal usodo otoške države s padcem režima Nicolása Madura, ki so ga ameriške sile nedavno zajele. V svojih izjavah je predsednik ZDA še namignil, da bi bil Marco Rubio, sedanji državni sekretar in sin kubanskih priseljencev, primeren kandidat za bodočega predsednika Kube, kar je sprožilo ostre odzive v Havani. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je na grožnje odzval z besedami, da Kubi nihče ne bo diktiral, kako naj ravna, in obljubil odločno obrambo suverenosti države. Odnosi med državama so se ponovno zaostrili, saj Washington uporablja gospodarski pritisk in grožnje z izolacijo kot vzvod za dosego političnih sprememb na otoku. Napetost se stopnjuje v luči širših ameriških prizadevanj za preoblikovanje politične pokrajine v Latinski Ameriki. Analitiki opozarjajo, da Trumpova retorika nakazuje vrnitev k politiki maksimalnega pritiska, ki vključuje stroge ekonomske sankcije in spodbujanje menjave režima. Medtem ko so nekateri opazovalci Trumpove izjave o Rubiu označili za provokacijo, kubanske oblasti te napovedi obravnavajo kot neposreden napad na svojo državno ureditev. Dogajanje spremlja celotna mednarodna skupnost, saj bi morebitna destabilizacija Kube lahko povzročila nov begunski val in dodatno nestabilnost v karibski regiji.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je ostro odzval na pozive predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa k podpisu novega medsebojnega sporazuma. Díaz-Canel je v uradni izjavi poudaril, da je Kuba svobodna, neodvisna in suverena država, ki ji nihče ne bo narekoval njene notranje ali zunanje politike. Do odziva je prišlo po Trumpovem opozorilu, naj Havana čim prej sklene dogovor z Washingtonom, preden bo za to »prepozno«. Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je prav tako podprl predsednikove besede in izrazil dvom o moralni avtoriteti Washingtona pri podajanju sodb o razmerah na otoku. Po navedbah kubanskih oblasti se država že 66 let spopada z agresijo Združenih držav Amerike, zato novih ultimatov ne nameravajo sprejeti. Retorika obeh strani nakazuje na ponovno zaostritev odnosov, ki so se v zadnjem obdobju močno ohladili. Napetosti med državama so se povečale po Trumpovih napovedih o ostrejšem pristopu do kubanske vlade, kar vključuje morebitno krepitev gospodarskega embarga. Medtem ko Washington pritiska na Havano s ciljem doseči politične spremembe, kubansko vodstvo vztraja pri ohranitvi trenutnega sistema in zavračanju tujega vmešavanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, izdal resna opozorila vladam Mehike, Kolumbije in Kube. Mehika, Kolumbija in Kuba so pred tem ostro obsodile ameriško vojaško posredovanje kot kršitev suverenosti, Trump pa se je na te kritike odzval s prikritimi grožnjami. Poleg tega je Trump javno odrekel podporo venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado, saj je izjavil, da nima potrebnega spoštovanja za vodenje države. Operacija je sprožila buren odziv tudi v ameriški notranji politiki. Senator Bernie Sanders je predsednika Trumpa obtožil, da nima ustavnih pooblastil za enostranske napade na druge države in da takšna dejanja kršijo mednarodno pravo. Sanders je poudaril, da bi se morala administracija namesto »vojaškega pustolovstva« osredotočiti na domače gospodarske težave. Podobne kritike je izrekla tudi nekdanja podpredsednica Kamala Harris, ki je operacijo označila za nezakonito in nepremišljeno. Kljub mednarodnim obsodbam Bela hiša vztraja pri upravičenosti posega, ki sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in sankcij proti Madurovemu režimu.