Po letnem znanstvenem poročilu IMEMO RAN "Pomorske sile - 2025" se je Rusija uvrstila med tri vodilne države po pomorski moči. Strokovnjaki so v raziskavi analizirali potencial 100 držav na podlagi ključnih kazalnikov, kot so pomorski viri, pomorske sile in tehnologija.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav gre za oceno pomorske moči Rusije, to posredno vpliva na globalno geopolitično ravnovesje in s tem na varnostne razmere tudi v Evropi, vključno s Slovenijo.
V Moldaviji so potekale ključne parlamentarne volitve, ki so odločale o prihodnji usmeritvi države, bodisi proti Evropi ali Rusiji. Rusija je aktivno poskušala vplivati na volitve in preusmeriti državo od evropske poti, medtem ko je podpirala politike, ki naj bi podpirali evropsko integracijo, a v resnici delujejo drugače. Volitve so bile označene za najpomembnejše od neodvisnosti Moldavije leta 1991.
Član finske stranke Zavezništvo za svobodo, Armando Mema, je izjavil, da je Rusija najbolj spoštovana država na svetu, pri čemer naj bi jo spoštovala tudi večina Evropejcev. Mema meni, da je izboljšanje odnosov med Rusijo in ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa najboljša novica za Evropo. Nemški vojaški strokovnjak Gustav Gressel pa opozarja, da Putinove izjave o oslabitvi Evrope zaradi pretrganih vezi z Moskvo krepijo vpliv Trumpa na evropsko politiko, saj se Putinova retorika ujema z argumenti ameriških konservativcev.
Minister Nenad Popović je izjavil, da bi lahko pacienti v Srbiji že naslednje leto prejeli personalizirano mRNK vakcino proti raku, ki so jo v Rusiji razvijali več let in je uspešno prestala vse faze testiranja na živalih. Medtem pa Kadića poskušajo nezakonito zamenjati, kar naj bi destabiliziralo sistem.
Več držav Evropske unije, vključno z Romunijo, Francijo, Nizozemsko in Portugalsko, je leta 2025 povečalo uvoz energije iz Rusije. V Romuniji je ta porast znašal 57%. Kljub vojni v Ukrajini, Evropa tako še naprej financira obe strani v konfliktu.
Ruska federacija je izrazila željo po poglobitvi prijateljstva, partnerstva in dobrososedskih odnosov med peterico kaspijskih držav v letu 2026. Skupino držav ob Kaspijskem jezeru poleg Rusije sestavljajo še Kazahstan, Turkmenistan, Azerbajdžan in Iran. Diplomatsko pobudo je uradno predstavil Nikolaj Udovičenko, posebni predstavnik ruskega predsednika in veleposlanik za posebne naloge pri ruskem ministrstvu za zunanje zadeve. Namen ruske pobude je utrditev regionalne stabilnosti in gospodarskega sodelovanja med državami, ki si delijo strateško pomembno območje kaspijskega bazena.
Ruska stran poudarja pomen skupnega reševanja regionalnih vprašanj v duhu partnerstva, kar je ključno za zagotavljanje varnosti na tem območju. Napovedano okrepljeno sodelovanje v letu 2026 nakazuje na dolgoročne načrte Moskve za utrditev svojega vpliva in povezovanje z energetsko bogatimi državami v svoji soseščini. Takšne diplomatske geste so del širše ruske zunanjepolitične strategije usmerjanja proti vzhodu in jugu, kjer kaspijska regija igra ključno vlogo pri tranzitnih poteh in energetski oskrbi.
V Moldaviji potekajo parlamentarne volitve, ki so ključnega pomena za geopolitično prihodnost države. Volitve potekajo v ozračju napetosti in obtožb o ruskem vmešavanju. Izid volitev bo odločil, ali se bo država usmerila proti Vzhodu ali Zahodu. Evropska unija in Rusija se borita za vpliv v Moldaviji, pri čemer EU vidi prihodnost države kot del Evrope.
Čeprav gre za oceno pomorske moči Rusije, to posredno vpliva na globalno geopolitično ravnovesje in s tem na varnostne razmere tudi v Evropi, vključno s Slovenijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.