V Havani na desettisoče ljudi protestiralo pred ameriškim veleposlaništvom

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Kubanska vlada je v ponedeljek uradno obtožila Združene države Amerike, da s pomorsko blokado tako imenovane »flote duhov« venezuelskih naftnih tankerjev v Karibskem morju zasledujejo cilj zamenjave političnih režimov v Havani in Caracasu. Kubanski zunajminister Bruno Rodríguez je preko družbenih omrežij sporočil, da je strateški cilj Washingtona uničenje obeh vlad, kar ZDA izvajajo z oviranjem ključne oskrbe z energenti. Napetosti so se stopnjevale po nedavnem zasegu venezuelskega tankerja, ki je bil po navedbah kubanskih oblasti namenjen na otok. Državi že od leta 2000 vzdržujeta tesno zavezništvo, po katerem Venezuela v zameno za kubanske strokovne storitve, predvsem na področju zdravstva, plačuje s surovo nafto. Blokada te flote po mnenju Havane predstavlja neposreden napad na njeno energetsko varnost in suverenost, hkrati pa poglablja gospodarsko krizo v obeh latinskoameriških državah.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je v petek jasno sporočil Združenim državam Amerike, da Havana ne bo pristala na nikakršna pogajanja ali dogovore, ki bi temeljili na prisili, ustrahovanju ali zunanjih pritiskih. V svojem govoru na komemoraciji za 32 ubitih Kubancev je poudaril, da je njegova država pripravljena na dialog, vendar izključno pod pogoji popolne enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja suverenosti obeh držav. Predsednik Díaz-Canel je v svojem nastopu neposredno nagovoril administracijo Donalda Trumpa in opozoril, da se Kuba ne bo uklonila agresivni politiki. Izjavil je, da se bo država v primeru napada borila s silovito odločnostjo, saj ne dopušča posegov v svoje notranje zadeve. Njegove besede odražajo zaostritev retorike med državama, ki sledi obdobju ponovnega vzpostavljanja diplomatskih napetosti po zamenjavi oblasti v Washingtonu. Diplomatski odnosi med Havano in Washingtonom ostajajo napeti, saj kubanska stran vztraja pri odpravi gospodarskega embarga kot predpogoju za dolgoročno stabilizacijo odnosov. Diaz-Canel je ponovil, da Kuba ne išče konflikta, vendar pa pod nobenim pogojem ne bo sprejela vloge podrejenega partnerja v mednarodnih pogajanjih, kar predstavlja uradno stališče kubanskega političnega vrha glede prihodnjega sodelovanja z ameriško stranjo.