Iranske oblasti z nasilnim zatrtjem in blokado spleta omejile vsesplošne proteste

Sredina

Zanesljiv vir

politika mednarodni odnosi

Sredina

Zanesljiv vir

Iranske oblasti z nasilnim zatrtjem in blokado spleta omejile vsesplošne proteste

Objavljeno: pred dvema urama

Prikaži galerijo slik v člankih

Povzetek

Iranski režim je s smrtnonosno silo in blokado interneta zadušil val protestov.
V nemirih je po navedbah aktivistov umrlo več kot 2600 ljudi.
Glavni povod za nezadovoljstvo ostaja globoka gospodarska kriza.
Dostop do spleta je bil uporabljen kot orodje za preprečevanje organizacije uporov.

Protivladni protesti v Iranu, ki so se razširili po celotni državi zaradi nezadovoljstva nad gospodarsko krizo in teokratsko ureditvijo, so se po tednu dni silovitega zatiranja s strani varnostnih sil začeli umirjati. Iranski režim se je na demonstracije odzval z uporabo smrtnonosne sile in skoraj popolno prekinitvijo dostopa do svetovnega spleta, kar je aktivistom otežilo organizacijo in poročanje o dogajanju. Po podatkih nevladnih organizacij naj bi bilo v spopadih ubitih najmanj 2637 ljudi.

Kronologija dogodkov

9. jan. 2026 : Širitev protestov in uvedba spletne blokade. Protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, so se razširili v več kot 100 mest po celotnem Iranu. Oblasti so se na to odzvale s popolno blokado spleta, da bi preprečile koordinacijo demonstracij in širjenje videoposnetkov nasilja.
Prikaži izvorne članke

V Iranu so se razširili protivladni protesti, režim je onemogočil dostop do spleta

Trump se sooča s kritikami in notranjimi konflikti znotraj Republikanske stranke.

V Iranu ob stopnjevanju protestov popolnoma onemogočili dostop do spleta

Blokada interneta je bila ključen instrument oblasti za osamitev države od mednarodne skupnosti in preprečevanje širjenja informacij o brutalnosti varnostnih sil. Kljub temu da so protesti v nekaterih delih države potihnili, pritiski na teokratsko vodstvo ostajajo visoki, saj se prebivalstvo še naprej spopada s strmoglavljenjem vrednosti nacionalne valute rial in visoko inflacijo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, medtem ko Teheran ohranja strogo kontrolo nad informacijskim prostorom.

Analitiki opozarjajo, da gre za enega najresnejših izzivov za iransko vodstvo v zadnjih desetletjih. Čeprav se zdi, da je režimu uspelo trenutno ustaviti množične shode na ulicah, so vzroki za nezadovoljstvo, predvsem ekonomska stiska in omejevanje osebnih svoboščin, ostali nerešeni, kar bi lahko v prihodnosti privedlo do novih valov upora.

Možne posledice

Nasilno zatrtje s strani varnostnih sil in blokada spleta sta začasno umirila ulične proteste.
Nadaljevanje mednarodne osamitve irana.
Možnost novih socialnih nemirov zaradi nerešenih ekonomskih vprašanj.
Strožji nadzor države nad digitalno komunikacijo.

Izjave

"Vsesplošni protesti v Iranu, ki jih sproža hirajoče gospodarstvo, izvajajo pritisk na tamkajšnjo teokracijo."

Kategorije

politika mednarodni odnosi

Teme

protesti gospodarske krize človekove pravice svoboda tiska

Iskanje po virih

human rights tehran crackdown internet outage iran protests

Dodatne informacije

Države: iran
Države poročanja: zda kanada irska
Jeziki: en
Relevantnost za Slovenijo: 4.00
Število izvornih člankov: 6
Datum prvega članka: 14. 1. 2026 3:00
Datum najnovejšega članka: 15. 1. 2026 18:11

Entitete in sentiment

Entiteta	Sentiment
Iranska vlada	zelo negativno
Protestniki	Pozitivno

Izvorni članki

Iran's nationwide protests appear increasingly ...

toledoblade.com | 15. 1. 2026 18:11

Iran's protests appear increasingly smothered a...

npr.org | 15. 1. 2026 16:56

Iran's nationwide protests appear increasingly ...

sasktoday.ca | 15. 1. 2026 15:39

Iran protests ease after week-long crackdown an...

irishexaminer.com | 15. 1. 2026 14:54

Iran's nationwide protests feel smothered after...

sasktoday.ca | 15. 1. 2026 10:25

What to know about the protests in Iran, the cr...

wwaytv3.com | 14. 1. 2026 3:00

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Objektivnost

nepristranski:

pristranski:

Zanesljivost

zanesljiv:

Politična orientacija

sredina:

neznano:

leva sredina:

Politične preference

neznano:

progresiven:

liberalen:

Tip poročanja

poročanje o novicah:

mnenja in komentarji:

preiskovalno novinarstvo:

analize:

intervjuji:

Neodvisnost

neodvisen:

javen:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje v Iranu je splošnega pomena za mednarodno stabilnost in energetske trge, kar posredno vpliva tudi na Slovenijo. Neposreden vpliv na slovensko zunanjo politiko je omejen, vendar Slovenija kot članica EU zagovarja spoštovanje človekovih pravic, kar vključuje obsodbo nasilnega zatiranja protestov in omejevanja svobode govora.

Podobni članki

tuji dopisniki mednarodni odnosi

V Iranu so se razširili protivladni protesti, režim je onemogočil dostop do spleta

48 posodobitev 7. jan 18:31

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

tuji svet družba

Francija, Velika Britanija in Nemčija obsodile nasilje nad protestniki v Iranu

55 posodobitev 9. jan 20:20

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

politika mednarodni odnosi

Število smrtnih žrtev protivladnih protestov v Iranu je preseglo 2500

pred dvema urama

Iranske oblasti so v zadnjih tednih sprožile enega najbolj krvavih pregonov civilnega prebivalstva v zadnjem desetletju, v katerem je bilo po podatkih aktivistov ubitih najmanj 2571 ljudi. Val nezadovoljstva, ki se je razširil po celotni državi, je prerasel v vsesplošne protivladne proteste, na katere je režim odgovoril s silovito uporabo vojaške in policijske moči. Poročila s terena kažejo na kaotične razmere, saj svojci žrtve iščejo v mrtvašnicah, medtem ko se število aretiranih približuje številki 19.000. Razmere v državi so dodatno otežene zaradi popolne blokade spleta, ki traja že več kot 130 ur. S tem ukrepom so oblasti uspele močno omejiti pretok informacij v tujino, vendar podatki, ki kljub temu curljajo iz države, nakazujejo na še večje razsežnosti tragedije, kot so sprva ocenjevale mednarodne organizacije. Nekateri viri celo opozarjajo, da bi lahko končno število mrtvih naraslo na več kot 12.000, ko bodo znani vsi podatki iz odročnejših provinc. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko aktivisti zunaj države opozarjajo na brutalnost varnostnih sil pri zatiranju nemirov. Gre za najresnejši izziv teokratski oblasti v zadnjih letih, ki ga spremljajo množične aretacije in poročila o nečloveškem ravnanju s pridržanimi. Kljub mednarodnim obsodbam se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, informacijska blokada pa onemogoča natančen vpogled v dejansko stanje na terenu.

družba mednarodni odnosi

V Iranu se nadaljevali množični protesti, varnostne sile streljale na protestnike

2 posodobitev 5. jan 2:48

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

politika mednarodni odnosi

Protesti v Iranu se stopnjujejo, ZDA razmišljajo o ukrepanju, Musk ponuja Starlink

2 posodobitev 13. jan 21:50

V Iranu potekajo najhujši nemiri v zadnjih letih, protesti proti režimu ajatole Khameneija so se sprevrgli v nasilne obračune. V bolnišnicah v Teheranu so zdravniki preobremenjeni z zdravljenjem stotin poškodb oči zaradi streljanja. Predsednik Trump je dejal, da bodo ZDA sprejele "odločne ukrepe", če bo Iran usmrtil protestnike. Reuters poroča, da Trump razmišlja o vojaškem posredovanju v naslednjih 24 urah. Elon Musk ponuja brezplačen dostop do Starlinka iranskim protestnikom, saj država omejuje dostop do interneta.

gospodarstvo politika

Donald Trump zaradi zatiranja protestov Iranu zagrozil z vojaškim posredovanjem

pred dvema urama

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči nasilnega zatiranja protivladnih protestov v Iranu, ki so po nekaterih poročilih terjali že več kot 2.500 življenj, Teheranu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem. Trump je iranske protestnike pozval, naj nadaljujejo z upori in prevzamejo državne institucije, ob tem pa jim je obljubil, da je pomoč na poti. V nizu izjav je iranskemu režimu napovedal ostre ukrepe, če bodo oblasti začele z usmrtitvami pridržanih demonstrantov, kar je privedlo do resnih ugibanj o neposrednem napadu, ki naj bi se po nekaterih navedbah obetal v roku 24 ur. Napetosti so se dodatno stopnjevale, ko so Združene države Amerike začele umikati svoje osebje iz ključne letalske baze Al Udeid v Katarju, Iran pa je v odgovor zaprl svoj zračni prostor in zagrozil s povračilnimi napadi na ameriška oporišča v regiji. Vrhovni voditelj Ali Hamenej in iransko sodstvo sta prvotno napovedala hitra sojenja in usmrtitve, a so se kasneje, po Trumpovih grožnjah, začeli pojavljati signali o deeskalaciji. Trump je nato sporočil, da je s strani pomembnih virov prejel zagotovila, da so se poboji in načrtovane usmrtitve ustavili, zaradi česar je morebitne vojaške napade za zdaj odložil. Kljub začasni pomiritvi vojaške retorike so ZDA uvedle nove sankcije proti petim visokim iranskim uradnikom, ki so odgovorni za zatiranje demonstracij. Trumpova administracija je prav tako napovedala 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki še naprej trgujejo z Iranom, kar predstavlja dodaten gospodarski pritisk na režim. Medtem ko Washington še naprej opazuje razvoj dogodkov, iranske oblasti Trumpa obtožujejo vmešavanja v notranje zadeve in spodbujanja nasilja, zaradi česar so vložile pritožbo na Združene narode.