Število smrtnih žrtev protivladnih protestov v Iranu je preseglo 2500

Protivladni protesti v Iranu, ki so se razširili po celotni državi zaradi nezadovoljstva nad gospodarsko krizo in teokratsko ureditvijo, so se po tednu dni silovitega zatiranja s strani varnostnih sil začeli umirjati. Iranski režim se je na demonstracije odzval z uporabo smrtnonosne sile in skoraj popolno prekinitvijo dostopa do svetovnega spleta, kar je aktivistom otežilo organizacijo in poročanje o dogajanju. Po podatkih nevladnih organizacij naj bi bilo v spopadih ubitih najmanj 2637 ljudi. Blokada interneta je bila ključen instrument oblasti za osamitev države od mednarodne skupnosti in preprečevanje širjenja informacij o brutalnosti varnostnih sil. Kljub temu da so protesti v nekaterih delih države potihnili, pritiski na teokratsko vodstvo ostajajo visoki, saj se prebivalstvo še naprej spopada s strmoglavljenjem vrednosti nacionalne valute rial in visoko inflacijo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, medtem ko Teheran ohranja strogo kontrolo nad informacijskim prostorom. Analitiki opozarjajo, da gre za enega najresnejših izzivov za iransko vodstvo v zadnjih desetletjih. Čeprav se zdi, da je režimu uspelo trenutno ustaviti množične shode na ulicah, so vzroki za nezadovoljstvo, predvsem ekonomska stiska in omejevanje osebnih svoboščin, ostali nerešeni, kar bi lahko v prihodnosti privedlo do novih valov upora.

Vodja iranskega pravosodja je napovedal pospešene sodne postopke in izrekanje smrtnih kazni za udeležence vsesplošnih protivladnih protestov, ki od konca decembra 2025 pretresajo državo. Napoved prihaja kljub ostrim opozorilom mednarodne skupnosti in ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je zagrozil z možnostjo vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v primeru nadaljnjega ubijanja mirnih demonstrantov. Iranske varnostne sile so po poročanju nevladnih organizacij uporabile pravo strelivo, število smrtnih žrtev v zatiranju protestov pa je po zadnjih podatkih preseglo 2500 oseb. Delovna skupina ADL za manjšine na Bližnjem vzhodu je ostro obsodila nasilno ukrepanje islamske republike in pozvala svetovne voditelje k zaščiti temeljnih človekovih pravic iranskega ljudstva. Čeprav so se protesti sprva začeli zaradi hude gospodarske krize in padca vrednosti riala, so se hitro sprevrgli v upor proti desetletja trajajoči vladni represiji in teokratski ureditvi. Poleg velikega števila ubitih poročila navajajo tudi množične samovoljne aretacije po vsej državi. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo, saj iranske oblasti vztrajajo pri uporabi najstrožjih kazni za utišanje opozicije. Humanitarne organizacije opozarjajo na kritične razmere, saj režim kljub mednarodnim pritiskom ne kaže znakov popuščanja, temveč stopnjuje uporabo nasilja in pravosodnega sistema kot orodja za politično zatiranje. Razmere v državi ostajajo nestabilne, usoda tisočev zaprtih protestnikov pa negotova.

Protesti zaradi visokih življenjskih stroškov so se v Iranu nadaljevali že šesti dan in se razširili iz Teherana v druga mesta. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi, aretiranih pa je bilo več protestnikov. Uradni mediji so o protestih poročali zadržano.