V protestih v Iranu ubitih najmanj 35 ljudi, več kot 1200 aretiranih

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so prerasli v nasilne spopade med demonstranti in državnimi varnostnimi silami. Po navedbah očividcev so nemiri terjali več smrtnih žrtev, ko so varnostni organi poskušali zadušiti demonstracije. Protestniki že več dni izražajo nezadovoljstvo s trenutnim režimom, razmere pa se po poročanju s terena stopnjujejo v več mestih po državi. Natančno število žrtev ostaja neznano, saj so informacije iz države omejene, vendar poročila neodvisnih prič potrjujejo uporabo sile s strani represivnega aparata. Gre za enega najresnejših valov nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoke družbene in politične napetosti v islamski republiki. Varnostne sile so na ulicah uporabile različna sredstva za razgon množic, kar je privedlo do tragičnih posledic.

V več iranskih mestih so peti zaporedni dan potekali množični protesti zaradi gospodarskega zloma, ki so se sprevrgli v nasilne spopade s smrtnimi žrtvami. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij in lokalnih virov je bilo ubitih najmanj šest ljudi, med njimi tudi član varnostnih sil, ko so se demonstranti spopadli s policijo v provincah Lorestan in Chaharmahal ter Bakhtiari. Nemiri so se začeli v nedeljo v Teheranu, ko so trgovci zaradi rekordno nizke vrednosti riala zaprli svoje trgovine, nato pa so se razširili na univerzitetne kampuse in provincialna središča. Zaradi krize je odstopil guverner centralne banke Mohammad Reza Farzin, medtem ko inflacija v državi presega 40 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je na zaostritev razmer odgovoril z novo grožnjo in napovedal, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je Trumpove izjave zavrnil in poudaril, da so iranske sile v stanju visoke pripravljenosti, vsako vojaško dejanje pa bo zahtevalo visoko ceno. Do zaostritve prihaja v času, ko so ZDA in Izrael že junija izvedli napade na iranske jedrske objekte, kar dodatno destabilizira varnostne razmere v celotni regiji.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.