Donald Trump vztrajal pri zahtevah po ameriškem nadzoru nad Grenlandijo

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno potrdil namero Združenih držav Amerike po prevzemu Grenlandije, pri čemer Bela hiša prvič ni izključila uporabe vojaških sredstev za dosego tega cilja. Trump je po srečanju z danskimi in grenlandskimi predstavniki izjavil, da Danska nima zadostnih zmogljivosti za zaščito otoka pred morebitnim vplivom Rusije in Kitajske, zato je priključitev označil za prednostno nalogo nacionalne varnosti. Kljub visokim stroškom in diplomatskemu odporu predsednik meni, da so ZDA edine sposobne zagotoviti dolgoročno stabilnost v regiji. Na Danskem in Grenlandiji so se na te navedbe odzvali z ostrim nasprotovanjem, saj so poudarili, da ozemlje ni naprodaj. Grenlandska ministrica Vivian Motzfeldt in danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen sta po pogovorih v Washingtonu napovedala ustanovitev delovne skupine, ki bo obravnavala vprašanja sodelovanja, vendar ostajajo stališča o suverenosti otoka nepremostljiva. V javnosti se je medtem pojavil podatek, da je idejo o nakupu prvotno spodbudil milijarder Ronald Lauder, ki ima na Grenlandiji lastne poslovne interese. Ameriška javnost je do Trumpovih načrtov močno skeptična, saj zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da tri četrtine državljanov nasprotuje prevzemu otoka. Več kot 46.000 ljudi je podpisalo peticijo proti aneksiji, kritiki pa opozarjajo na nepredvidljive finančne in geopolitične posledice takšne poteze. Kljub mednarodnim opozorilom evropskih zaveznic Trumpova administracija uporablja zgodovinske pravne argumente za opravičevanje svojih teženj po širitvi na Arktiko.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.