Ameriški kongresniki s predlogom zakona proti vojaškemu zavzetju Grenlandije

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Francija in Nemčija sta v četrtek na Grenlandijo napotili vojaško osebje, medtem ko Danska s svojimi zaveznicami pripravlja vojaške vaje za zaščito otoka pred ambicijami ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Premik sil se je zgodil neposredno po srečanju uradnikov Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije, na katerem so obravnavali Trumpove zahteve po nadzoru nad tem strateškim avtonomnim ozemljem. Kljub diplomatskim pogovorom so napetosti narasle, saj je ameriški predsednik izjavil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo za zagotavljanje nacionalne varnosti, bodisi s sporazumom bodisi na drug način. Grenlandski predsednik vlade Jens-Frederik Nielsen je na skupni tiskovni konferenci odločno zavrnil možnost ameriške nadvlade in poudaril, da otok ostaja povezan z Dansko. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je potrdil, da imata državi povsem različna stališča od Washingtona, medtem ko je Trump v svojih izjavah stopnjeval retoriko in napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor "na tak ali drugačen način". V prestolnici Nuuk je med prebivalci čutiti precejšen strah pred morebitno ameriško agresijo. Evropske zaveznice z napotitvijo vojske pošiljajo jasno sporočilo o nepripravljenosti na spreminjanje meja na Arktiki. Danska, ki še vedno upravlja zunanjo in varnostno politiko Grenlandije, se spopada z največjim diplomatskim in varnostnim izzivom v sodobni zgodovini, saj Trumpova administracija otok obravnava kot ključno prioriteto za nacionalno varnost ZDA. Razmere ostajajo napete, saj nobena stran ne kaže pripravljenosti na popuščanje glede suverenosti otoka.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.