Donald Trump in Kremelj obtožila Volodimirja Zelenskega zaviranja mirovnega sporazuma

Italijanska vlada je izrazila uradno podporo nekdanjemu premierju Mariu Draghiju za prevzem funkcije posebnega odposlanca Evropske unije za Ukrajino. Drzavni podsekretar v kabinetu predsednice vlade Giovanbattista Fazzolari je v intervjuju za časnik Il Foglio poudaril, da je Draghi najprimernejša oseba za to zahtevno diplomatsko vlogo. Po mnenju Rima bi njegova avtoriteta in izkušnje znatno prispevale h koordinaciji evropske pomoči in stabilizaciji regije. Fazzolarijeve izjave potrjujejo usklajeno zunanjepolitično strategijo Italije, ki si prizadeva za močnejšo vlogo svojih strokovnjakov v ključnih strukturah Evropske unije. Predlog prihaja v času, ko se v Bruslju razpravlja o novih oblikah podpore Kijevu in potrebi po močnem diplomatskem glasu, ki bi zastopal interese Unije na terenu. Italija s tem korakom krepi svoj vpliv na oblikovanje prihodnje evropske politike do vzhodne sosede. Čeprav Mario Draghi po odhodu s premierskega stolčka uradno ne opravlja političnih funkcij, ostaja eden najbolj cenjenih evropskih tehnokratov in politikov. Njegovo morebitno imenovanje bi morali potrditi organi Evropske unije v Bruslju, vendar podpora lastne države velja za ključen prvi korak v tem postopku. Dogajanje kaže na visoko stopnjo zaupanja v Draghijeve sposobnosti vodenja kompleksnih mednarodnih vprašanj.

Uradna Moskva je izrazila soglasje z izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ovira dosego mirovnega sporazuma. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je poudaril, da je skrajni čas, da Zelenski prevzame odgovornost in sprejme odločitve, ki bi vodile h končanju konflikta. Po mnenju ruske strani je prav Kijev tisti, ki trenutno onemogoča napredek pri mirnem reševanju razmer. Ruski predsednik Vladimir Putin po besedah Peskova ostaja odprt za pogajanja in dialog o ureditvi konflikta. V Kremlju so izpostavili, da se njihova stališča glede vloge ukrajinskega vodstva ujemajo s Trumpovimi kritikami, ki letijo na pomanjkanje pripravljenosti Kijeva na popuščanje. Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe Kirill Dmitriev je prav tako potrdil, da je Trump s svojimi izjavami jasno nakazal na sabotažo miru s strani Zelenskega. Ta diplomatska uskladitev med Washingtonom in Moskvo glede krivde za zastoj pogajanj predstavlja pomemben premik v mednarodni retoriki. Medtem ko Rusija vztraja pri svoji pripravljenosti na pogovore, se pritisk na ukrajinsko vodstvo stopnjuje tako z vzhoda kot z zahoda, kar bi lahko v prihodnje močno vplivalo na dinamiko vojne v Ukrajini.

Posebni predstavnik ruskega predsednika Kiril Dmitrijev se je 7. januarja v Parizu sestal s svetovalcema ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem. Srečanje, ki je potekalo v prostorih ameriškega veleposlaništva, je bilo namenjeno razpravi o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta bili v ospredju dve sporni točki predlaganega sporazuma. Pogovori so se odvijali v času zasedanja tako imenovane koalicije voljnih, ki jo sestavljajo zaveznice Ukrajine. Ruski emisar Dmitrijev velja za zaupnika Vladimirja Putina, njegov obisk na ameriškem diplomatskem predstavništvu pa nakazuje na vzpostavitev neposrednih komunikacijskih kanalov med Moskvo in novo ameriško administracijo. Bela hiša in predstavniki ruskega odposlanca uradnih izjav o vsebini pogovorov niso podali, vendar viri poročajo, da so pogajanja potekala v luči iskanja varnostnih jamstev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Hkrati se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na morebiten obisk v Washingtonu, kjer bi razpravljal o dvostranskem varnostnem sporazumu z ZDA. Intenzivna diplomatska dejavnost v Parizu sledi nedavnim napetostim, ko je ameriški predsednik Donald Trump drastično skrajšal rok za dosego prekinitve ognja v Ukrajini. Takratni ultimat je sprožil ostre odzive v Kremlju, trenutna tajna pogajanja pa kažejo na poskus deeskalacije in iskanja kompromisa pred morebitnim formalnim mirovnim vrhom. Čeprav podrobnosti o spornih točkah niso javno objavljene, je jasno, da so vprašanja ozemeljske celovitosti in prihodnjih varnostnih ureditev ključna za uspeh teh pogovorov.