V Franciji se krepijo razprave o morebitnem izstopu države iz zveze Nato

Podpredsednica francoske narodne skupščine Clémence Guetté iz vrst levičarske stranke Nepokorna Francija je 9. januarja vložila predlog resolucije, ki predvideva načrtovanje izstopa države iz Severnoatlantskega zavezništva (Nato). Guettéjeva je v svoji utemeljitvi poudarila, da je vprašanje francoskega članstva postalo kritično, saj je po njenem mnenju zavezništvo pod popolnim nadzorom in v službi Združenih držav Amerike. Kot glavne razloge za tovrstno radikalno spremembo zunanjepolitičnega tečaja je poslanka navedla nestrinjanje z dejanji Washingtona, predvsem v povezavi z vojaškim posredovanjem v Venezueli in prijetjem predsednika Nicolása Madura. Poleg tega je izpostavila ameriško podporo Izraelu v spopadih na območju Gaze ter kontroverzne zamisli o morebitni priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar bi po mnenju dela francoske politike resno ogrozilo odnose med Evropsko unijo in ZDA. Predlog resolucije se začne z zahtevo po umiku Francije iz Natovega integriranega vojaškega poveljstva, kar predstavlja prvi korak k polnemu izstopu. Čeprav predlog prihaja iz opozicijskih vrst, odraža vse večje napetosti med Parizom in Washingtonom, ki jih je dodatno zaostril francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot z izjavami o krepitvi lastnih obrambnih zmogljivosti v odgovor na kršitve mednarodnega prava s strani ZDA v Južni Ameriki.

Nekdanji generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v intervjuju za nemški revijo Der Spiegel pozval zahodne države k vzpostavitvi neposrednega dialoga z Rusijo glede končanja vojne v Ukrajini in oblikovanja nove varnostne arhitekture. Stoltenberg, ki je zavezništvo vodil med letoma 2014 in 2024, je poudaril, da se morajo Zahod, Združene države Amerike in druge države z Rusijo pogovarjati kot s sosedo, pri čemer je izpostavil nujnost nadzora nad oborožitvijo. Po Stoltenbergovih besedah je dialog nujen ne le za ustavitev sovražnosti, temveč tudi za dolgoročno stabilnost v Evropi. Spomnil je, da je državam tudi med hladno vojno uspelo omejiti jedrsko orožje s sporazumi, vendar je ta varnostna struktura zdaj prenehala obstajati. Nekdanji vodja zavezništva je v istem pogovoru izrazil tudi določene dvome glede dolgoročne prisotnosti ZDA v Natu, kar dodatno poudarja potrebo po evropski varnostni iniciativi. Ruska stran je v odziv na tovrstne razprave ponovila svoje stališče, da je rešitev konflikta v Ukrajini nemogoča brez upoštevanja širših vprašanj evropske varnosti. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in predsednik Vladimir Putin sta že večkrat pozvala k razpravam o novi in pravični varnostni arhitekturi, medtem ko Ukrajina ohranja zakonske omejitve glede pogajanj z aktualnim vodstvom v Moskvi.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost glede "nenormalne" situacije okoli ruskega naftnega tankerja "Mariner", ki naj bi ga v mednarodnih vodah severnega Atlantika preganjali ameriški in Natovi vojaški ladji, kar so označili za neutemeljeno pritiskanje na tanker, ki je oddaljen tisoče milj od ZDA. Rusija pozorno spremlja situacijo.