Nekdanji generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v intervjuju za nemški revijo Der Spiegel pozval zahodne države k vzpostavitvi neposrednega dialoga z Rusijo glede končanja vojne v Ukrajini in oblikovanja nove varnostne arhitekture. Stoltenberg, ki je zavezništvo vodil med letoma 2014 in 2024, je poudaril, da se morajo Zahod, Združene države Amerike in druge države z Rusijo pogovarjati kot s sosedo, pri čemer je izpostavil nujnost nadzora nad oborožitvijo.
Po Stoltenbergovih besedah je dialog nujen ne le za ustavitev sovražnosti, temveč tudi za dolgoročno stabilnost v Evropi. Spomnil je, da je državam tudi med hladno vojno uspelo omejiti jedrsko orožje s sporazumi, vendar je ta varnostna struktura zdaj prenehala obstajati. Nekdanji vodja zavezništva je v istem pogovoru izrazil tudi določene dvome glede dolgoročne prisotnosti ZDA v Natu, kar dodatno poudarja potrebo po evropski varnostni iniciativi.
Ruska stran je v odziv na tovrstne razprave ponovila svoje stališče, da je rešitev konflikta v Ukrajini nemogoča brez upoštevanja širših vprašanj evropske varnosti. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in predsednik Vladimir Putin sta že večkrat pozvala k razpravam o novi in pravični varnostni arhitekturi, medtem ko Ukrajina ohranja zakonske omejitve glede pogajanj z aktualnim vodstvom v Moskvi.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
