Viktor Orban načrte Evropske unije o ruskih reparacijah označil za fantazijo

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v javnem nastopu poudaril, da bi morebitno zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini v višini 800 milijard evrov resno škodovalo evropskim narodom. Po Orbanovih besedah Evropa, ki se trenutno spopada z gospodarsko recesijo, ne more prevzeti takšnega finančnega bremena, ne da bi pri tem ogrozila lastno stabilnost in blaginjo svojih državljanov. Orban je izrazil prepričanje, da bodo prebivalci držav članic Evropske unije začeli aktivno nasprotovati takšni politiki, če bodo evropski voditelji vztrajali pri izpolnjevanju finančnih zahtev Kijeva. Madžarski premier je opozoril na morebitne nepopravljive napake v evropski politiki do Ukrajine in dodal, da bi takšna sredstva le še poglobila krizo znotraj same Unije. Njegove izjave sledijo napovedim ukrajinskih oblasti, ki so v začetku januarja izpostavile potrebo po obsežni finančni injekciji za obnovo države in nadaljevanje obrambe. Orban ostaja eden najglasnejših kritikov neomejene finančne in vojaške podpore Ukrajini znotraj evropskega bloka, pri čemer se zavzema za prednostno reševanje notranjih gospodarskih vprašanj Evropske unije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek, 15. januarja 2026, med nagovorom vojakom v letalski bazi Istr izpostavil nujnost, da Francija in Evropska unija razvijeta lastne raketne sisteme, ki bi bili primerljivi z novo rusko hipersonično raketo srednjega dosega Orešnik. Macron je nedavno rusko uporabo tega orožja označil za jasen signal in demonstracijo vojaške moči, ki od Evrope zahteva odločen odgovor na področju odvračilne zmogljivosti dolgega dosega. Predsednik je poudaril, da bi morala Evropa "odločno napredovati" pri ustvarjanju zmogljivosti, ki bi lahko v kratkem času spremenile razmerje moči na bojišču. Po njegovih besedah je nujno, da celina zmanjša odvisnost od tujih obrambnih sistemov in okrepi lastno suverenost na področju balistične tehnologije. Zaradi zaostritve varnostnih razmer je Macron sklical tudi nujen sestanek kabineta, kjer so razpravljali o obrambnih strategijah. Ta poziv prihaja v času povečanih napetosti v regiji in po tem, ko je Rusija z uporabo sistema Orešnik pokazala tehnološki preskok v svojem raketnem arzenalu. Macronova pobuda temelji na prepričanju, da morajo evropske države delovati usklajeno in investirati v razvoj naprednih tehnologij, ki bodo služile kot učinkovito sredstvo za odvračanje morebitnih groženj v prihodnosti.

Evropska komisija je v četrtek, 15. januarja 2026, uradno odobrila nacionalne obrambne načrte osmih držav članic Evropske unije v okviru programa SAFE (Security Action for Europe). Predlog za finančno pomoč v skupni vrednosti 38 milijard evrov je bil posredovan Svetu EU v dokončno potrditev, nanaša pa se na Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Hrvaško, Ciper, Portugalsko, Romunijo in Španijo. Sredstva so namenjena krepitvi vojaških zmogljivosti in gradnji obrambne infrastrukture, kar predstavlja del širših prizadevanj za neodvisnost evropske varnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločitev označila za pomemben mejnik pri utrjevanju evropske varnosti. Po njenih besedah je Evropska unija v zadnjem letu na področju obrambe napredovala bolj kot v več predhodnih desetletjih skupaj. Program SAFE je ključen instrument, ki državam omogoča dostop do ugodnih finančnih sredstev za modernizacijo njihovih oboroženih sil, kar je v luči spremenjenih geopolitičnih razmer postalo prioriteta povezave. Odobritev teh načrtov sledi obdobju intenzivnih pogajanj in usklajevanj znotraj unije. Medtem ko so nekatere države, zlasti baltske, zagovarjale še večje proračunske izdatke za obrambo v prihodnjem finančnem obdobju, trenutna odobritev pomoči osmerici držav kaže na operativni začetek izvajanja obsežnih obrambnih investicij. Svet EU bo zdaj preučil predlog komisije, pri čemer se pričakuje hitra potrditev zaradi strateškega pomena projektov.