Samara imenovala novega podžupana, ki ga Ukrajina obtožuje vojnih zločinov

Ameriške, ruske in ukrajinske delegacije naj bi razpravljale o mirovnem predlogu, ki so ga pripravili ameriški uradniki, da bi končali vojno v Vzhodni Evropi. Medtem ko se zdi, da Trumpova administracija pogaja v dobri veri, pa to morda ne velja za vodilne evropske politike. Nedavno poročilo Wall Street Journala razkriva, da ima Nemčija načrt za vojno z Rusijo, ki vključuje ameriške vojake.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro se je prvič pojavil pred ameriškim zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga v soboto po večmesečnih vojaških operacijah v regiji zajele ameriške sile. Maduro, ki se je na sodišču pojavil skupaj s soprogo Cilio Flores, je preko tolmača zavrnil vse obtožbe glede trgovine z drogami in se izrekel za nedolžnega. Med procesom je večkrat poudaril, da se nima za navadnega obtoženca, temveč za vojnega ujetnika. Njegova soproga je prav tako zanikala krivdo za očitana dejanja. Aretacija in sojenje sta sprožila buren odziv venezuelske opozicije, ki je izrazila hvaležnost administraciji Donalda Trumpa za odločno ukrepanje proti nekdanjemu režimu. Madurova obramba temelji na trditvi, da je bil njegov odvzem prostosti nezakonit akt agresije s strani tuje vojaške sile, kar postavlja sodni postopek v širši geopolitični okvir napetosti med Caracasom in Washingtonom. Primer velja za enega najpomembnejših procesov proti tujim voditeljem na ameriških tleh v zadnjih desetletjih.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bodo vse tuji vojaški kontingenti, nameščeni v Ukrajini, obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi kakršno koli razporeditev zahodnih sil, oporišč ali vojaške infrastrukture Ruska federacija razumela kot tujo intervencijo, ki neposredno ogroža nacionalno varnost države in stabilnost v Evropi. Po njenih besedah so vojaške deklaracije t. i. "koalicije voljnih" in Kijeva nevarne ter stopnjujejo tveganja za širši konflikt. Napoved Moskve sledi nedavnim načrtom Velike Britanije in Francije, ki sta izrazili namero o razporeditvi večnacionalnih mirovnih sil v Ukrajini po morebitni uveljavitvi premirja. Pariz in London sta s Kijevom že začela usklajevati stališča o vzpostavitvi koordinacijskega štaba in mehanizmov za nadzor prekinitve ognja s pomočjo satelitov, dronov in senzorjev pod vodstvom Združenih držav Amerike. Na takšne načrte se je London že odzval z izjavo, da imajo britanske sile v Ukrajini neodtujljivo pravico do samoobrambe. Ruska stran trdi, da se z omenjenimi načrti ustvarja "os vojne", kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v neposreden spopad med Rusijo in Zahodom. Opozorila o legitimnosti vojaških tarč so bila po navedbah Zaharove večkrat izrečena na najvišji državni ravni in ostajajo aktualna. Medtem ko Ukrajina in njene zaveznice iščejo načine za zagotovitev dolgoročne varnosti po končanju aktivnih spopadov, Rusija s svojo retoriko stopnjuje pritisk na zahodne prestolnice, da bi preprečila kakršno koli stalno vojaško prisotnost zveze NATO v svoji soseščini.